dekleta
Ko prebiram vaše forumske pogovore, velikokrat ugotavljam, da imajo dekleta o nas, fantih, zelo slabo mnenje.
Zdi se mi, da tudi dekleta rade naletijo na napačne, enako kot fantje “najraje” srečujemo dekleta, ki nimajo v sebi tistega žara in privlačnosti, kar bi meni padlo v oči.
Zato imam občutek kot da iščem iglo v kopici sena…Rad bi spoznal dekle, ki je srčno in dobrega srca.
Imam veliko kolegic in prijateljic, toda ko gremo na kavo, onemim, ko za našo ali sosednjo mizo slišim, kako dekleta preklinjajo, “pizdijo”….
Če mi je še predtem narasel adrenalin v žilah, me je po tistem vse minilo….
… upam, da te ne zmoti samo to, da preklinjajo, ampak raje tisto, kar je pod površjem njihove izbire malo bolj ‘sočnih izrazov’.
Meni se koža veliko bolj naježi, če nekdo govori strašno uglajeno, a je njegovo sporočilo (med vrsticami) polno samovšečnosti, egoizma, zlobe, nerazumevanja … Ni vse zlato, kar se sveti!
Kletvice same po sebi danes tudi sploh ne nosijo več kakšne posebne ‘sporočilne’ vrednosti, ampak so ‘uporabljene’ kot mašilo (medmet), nezavedno (se jih nalezeš od vrstnikov – sleng, ki se ga ‘nalezeš’ je pa neke vrste znak pripadnosti neki skupini in ljudje pač smo družbena bitja).
Če iščeš dobroto v srcu, je ne boš našel na običajen način (s čuti vida, sluha …). Ker tako, kot te lahko preslepi vizualno – zunanje (torej zgolj fizična lepota)), tako te lahko prinese naokoli tudi slišano oz. v tvojem primeru navidezna robustnost jezika …
Bistvo je očem skrito!
Iščeš dobroto srca? Torej jo išči s srcem!
Ne-dam-se, se strinjam.
Ampak – če fanta mastni izrazi motijo, vedno eden stiska zobe: ali fant, ker takšne izraze posluša, ali punca, ki jih zavestno ne uporablja več. Velja za poljubno lastnost.
To je pa dolgoročno naporno in malo perspektivno. Takšna punca rabi fanta, ki je dovolj širokih obzorij, da tudi pod rahlo robatim videzom vidi tisto, kar išče. In ona lahko ostane takšna, kot je.
Se strinjam z ne-dam-se!
Avtor verjetno išče osebo, ki je na zunaj uj in na znotraj f**… Glavno, da je lepa, uglajena, lepih besed in manir… ni pa važno, če je zahrbtna, nevoščljiva, opravljiva, lažnjiva, varalica…
Ma ne vem, men je pomembno, da moj partner ne bo imel teh 5 lastnosti, ki sem jih nazadnje naštela. Če pa bo kdaj zaklel, se izražal bolj robustno ali glasno prdnil v javnosti, mi bo pa kvečjemu smešno in mu to ne bom štela kot strašno osebno napako zaradi katere midva ne bi mogla biti skupaj:) Nisem nek picajzl glede teh zadev…
Lahko razumem Primoža. Čeprav je težko reči kaj ima v glavi.
Včasih te kakšna ženska odbije, ko se grdo obnaša (ne gre samo za preklinjanje).
“…zahrbtna, nevoščljiva, opravljiva, lažnjiva, varalica… “
Ne vem kaj hočeš reči, da če nekdo ne preklinja, potem je gotovo zahrbten?
Ne razumem, zakaj nekateri ljudje rečejo: “takšen pač sem, direkten in iskren in odprt, zato kar direktno rečem kar si mislim” in potem včasih vpijejo in pljuvajo in se grdo obnašajo do vseh. A je to iskrenost?
… treba se je malo dlje pogovarjat, pa ne samo o vremenu, pa vidiš, ‘kaj ima v glavi’.
Brez dvoma, da človeka lahko odbije vedenje drugega človeka in nihče tu ne poje hvalnice neprimernemu obnašanju, pa tudi nikogar ne spodbujam k temu, da naj preklinja … Tudi nihče ne trdi, da tisti, ki preklinja, da je zahrbten, ampak tudi ne, da tisti, ki ne preklinja, da ni zahrbten.
Dejstvo je, da preklinjanje in srčnost – po moje – nista povezana (torej nista ne v obratnem in ne v premosorazmerju)!
Tu ne govorimo o tem, da je nekdo nesramen (in drži, veliko jih svojo krutost do soljudi opravičuje s t.i. iskrenostjo, ampak saj tukaj smo ja sami dovolj zreli ljudje, da takšnim manipulacijam ne nasedamo, ne?), ampak – vsaj jaz sem si tako ob branju Primoževega posta predstavljala – da kdaj pa kdaj (morda tudi prepogosto, kot je danes navada) uporabi kletvico – pa ne zato, da z njo zmerja drugega, ampak povsem brez vsebinske podlage, nezavedno, kot mašilo …
Ne vem, a se zdaj razumemo?
Mislim, da je problem, da jaz Primoža razumem:
– da so preklinjale na način: ‘Pišuka* bi jaz rada imela tisti rdeči lak.’
– Jonson pa je to razume: Una tamle je pa res ena p***.
Če je problem prvo, vztrajam pri vsem, kar sem zapisala. Če gre za drugo, pa je upam da je moje stališče tudi jasno: saj smo vendar vsi po vrsti obsodili ‘nesrčnost’, hinavščino, zlonamernost … ne?
Ne, nikakor ne vsak. Ampak hočem reči, da če so fasada in zuanje manire superske, ni rečeno, da je človek tudi drugače ok. Ampak ponavadi ljudje označijo vsakega takšnega človeka kot zelo ok. Izhajam pač iz svojih doživetij, ker vidim/slišim in si zapomnim presneto veliko stvari, ki jih nekdo reče/naredi za več mesecev, let, za vedno… Pa še prehud realist sem in oboje skupaj mi pač prinese to, da še tako prefriganega človeka dobim slej kot prej na laži. In res moram povedat, da sem do sedaj na lažeh dobila ravno tiste ljudi, ki jih drugi označujejo kot oh in sploh osebe.
Ali pa primer: tako “sladka in prijazna” oseba, vsi so bili radi v njeni družbi… priznam, da sprva tudi jaz… A čez nekaj časa se je izkazalo, da ima vse lastnosti, ki sem jih naštela + še kakšno več (ko je začela mislit, da bom plesala po njeni melodiji)… pač CAK in ta oseba je naenkrat zame izgubila vrednost ter se z njo ne družim več, ampak opažam, da drugi še vedno niso spregledali njenih pravih lastnosti. Jih zna presneto dobro skrivat, a če je človek dovolj pozoren, jih opazi.
No, pa še celo danes sem doživela tak primer: srečam sošolca in govorima… ga neki vprašam in se zlaže- ja, spet mi ni ušel zaradi mojega dobrega spomina. Sicer jst mu ne rečem nič, ampak takšna oseba zame izgubi na vrednosti takoj in ta že ne bo moj prijatelj. Za vedno ga bom jemala z “rezervo”, ko bo še kdaj kaj recel. Ampak on je tko še kar lep, gobčen, za hece in ljudje pač vidijo zgolj to. Pri meni samo to nikakor ne šteje, pač pa najprej šteje kaj drugega.
Tko, da ja, konec koncev so moja družba osebe, ki niso prav neki vpadljivo urejene, niti niso ekstra lepe, še manj se znajo fino vesti, v marsikateri družbi nezaželjene, ker ne ustrezajo nekim “normam”, saj govorijo čist “po domače” in se ne ukvarjajo lih s tem, da bi ugajale okolici za vsako ceno, ne ženejo se za biti najbolj uspešne, najbolj zaželjene in popularne… Ampak v več letih jih še nisem našla na ležeh, prevarah, da bi bile nevoščljive… V njihovi družbi se počutim fino, sem lahko to kar sem, se nasmejim do solz…
Pri marsikaterih onih, ki imajo neka “pravila” obnašanja opazim, da te takoj pogleda zapičeno kot sova, ker se ne izraziš “pravilno”, z maniro (po njihovem)…
Ah no, pač vsak kukr mu je všeč. Ampak čem to povedat, da se potem ni za čudit, ko so pa eni po recimo par letih neke zveze čist v šoku, ko vidijo, da je njihov superduper partner pa tak pravarant, lažnjivc ali karkoli.
Po mojem 90% ljudi resničnih lastnosti neke osebe niti ne opazi… in nebesa so za tiste, ki teh lastnosti nikoli ne odkrijejo, pekel pa za one, ki jih.
Tisto, kar sem napisal ni letelo na nikogar osebno, ampak sem pisal splošno o ljudeh.
Pisal sem o obnašanju. Kako so glasni, preklinjajo in se imajo za iskrene, ker “vsem povedo v obraz kar jim gre”. Imajo se za dobre, ker so “iskreni”. Mislim pa, da je to postalo ena stalnica, ko ljudje postajajo “iskreni” in si to po svoje predstavljajo.
Če ste spremljali prejšnji big brother je bil tam en tak primer, že čisto na začetku. Tista rdečelasa (sta bili dve sestri), ki je bila “iskrena” in “vsakemu povedala direkt v obraz kar mu gre”. In ona je mislila kako je ona odprta in iskrena oseba. Hitro je šla ven in je bila prepričana, da so jo poslali ven zato, ker ljudje ne marajo “iskrenih, odprtih ljudi, ki so direktni”.
Meni se njeno obnašanje ni zdelo ravno primerno. Kot bi šli iz ene skrajnosti biti zahrbten v drugo skrajnost biti nesramen.
Mislim pa, da obstaja ena manira komuniciranja. Hkrati si lahko iskren in odprt, ne da bi postal žaljiv in glasen. Razen v kakšnih ekstremnih primerih, ko res nekdo sili vate.
Mislim, da je težko govoriti o tej temi, ker ne vemo točno o kakšnem obnašanju se pogovarjamo.
Kletvice pri mnogih res postajajo mašilo pri pogovoru. Pri meni je to bolj redko, zato pa vedno na to malo bolj čudno gledam. Ne uporabljam kletvic na pi*** ali kur*** ali fu**. Nekaterim se to zdi normalno, pri nas doma pa nikoli nismo preklinjali. Nismo uporabljali takih mašil.
V najstniški dobi sem seveda uporabljal take predloge, ampak so bili: sranje, ko sem bil jezen pa “marš” … mislim, da je to vse.
Saj se da tudi pogovarjat brez kletvic.
Že to se vidi, da nekaterih kletvic niti ne zapisujemo na forumu, ker se “ne spodobi”, tiste ostale, ki sem jih pa uporabljal pa sem jih komot napisal. 🙂
Čeprav sem se navadil kletvic pri poslušanju in nisem imel take ljudi za slabe, ampak nisem se jih navadil jih govoriti (čeprav sem imel obdobje, ko sem tudi kdaj pa kdaj rekel kakšno, ampak to je res bio redko).
Primoža pa sem razumel bolj kot problem obnašanja deklet, kot pa govorjenje kletvic.
Se strinjam…
Ko si omenil tisto rdečelasko iz BB- se mi zdi, da je bila Tamara in se je tud spomnim. Tak človek gre pa že v ekstrem druge smeri in sem 100%, če bi jo v živo poznala, se ne bi družila z njo, ker mi je že na ekranu šla ful na živce.
V teh primerih gre pa že za neko trmo v smislu “vsi morate misliti kot mislim jaz in pika!” ter nesramnost, saj je tam že skoraj bevskala na vsakega, ki ji ni bil po volji.
Ja. Hotela sem ti povedati, da prehitro delaš zaključke o ljudeh. O puncah, ki preklinjajo, in o nickih, ki ti tule odgovarjajo. Jaz imam stvari v glavi in srcu okvirno urejene, mislim, da isto lahko rečem za ostale avtorice oziroma v njihovih odgovorih ne vidim nič takšnega, kar bi kazalo, da nimajo.
Cec, kaj pa je bilo takšnega?
Vidiš, tukaj sva si različna.
Medtem ko jaz, ko pišem (pa ne preveč, ker bi me sicer to oviralo v toku misli) pazim, da pišem v lepi slovenščini, in prav nič ne ‘bentim’, ker po tem res ne čutim nobene potrebe … pa bi se, če bi me slišal govoriti, na trenutke (če te to res moti) verjetno kar nekajkrat zdrznil 😉
… zase sicer menim, da sploh ne preklinjam, mi pa drugi vsake toliko povedo, da v resnici menda zaključim vsak tretji ali četrti stavek s kakšno sočno … nehote, nevede. Tudi nima nobene sporočilne vrednosti in res: tudi opazim ne, če me kdo res ne opomni.
Mi je pač ostalo za spomin iz uporniških, najstniških let …
P.S. O vsem ostalem se pa s floating tako in tako strinjava s tabo. Nam bo Primož, če bo hotel, malo bolj razložil, kaj ga je tako zmotilo pri tistih puncah, pa bomo videli, kje smo …
Lep pozdrav vsem skupaj!
Razumem Primoža, ker tudi mene zelo moti, če se preklinja kar tako, brez veze. Je grdo in je znak neolikanosti. In ne mi rečt, da sem fina ker potem bi lahko mirno prenašali riganje, prdanje, cmokanje pri jedi itd. med prijatelji, znanci, simpatijami…
Sama sem v preteklosti tudi vsak stavek zaključila z p….. a ko so me ljudje opozorili koliko preklinjam (sama se sploh nisem zavedala), sem se zavestno odločila, da tega ne bom več počela. Je trajalo nekaj časa ampak zdaj tega več ne počnem, no seveda tudi jaz kdaj rečem “jebemti”, ko me kaj razkuri.
no, no, kakšne besede
😉 hec
Mene pa ljudje (pa še to le manjšina njih) opozarja na to, da stavke končujem s kletvicami (namesto vejic in pik) samo, dokler se še zelo slabo poznamo, potem pa – vsi po vrsti – tega kmalu sploh ne opazijo več (tako kot jaz pri sebi ne).
A kako to?
Enostavno zato, ker šteje to, kaj povem in ne to, kako kaj povem.
Tudi sicer verjamem, da v življenju resnično šteje le vsebina, ne forma. Zato ‘formo’ in z njo ‘strenirano polikanost’ prepuščam v domeno drugim – velikokrat tistim, ki se za formo skrivajo le zato, ker ne premorejo vsebine … (to zadnje ne leti na nobenega osebno v tej temi, se premalo poznamo, da bi sploh hotela kaj posploševati).
Tukaj pa moram tudi jaz povedat svoje mnenje. Tudi mene moti tak način pogovora, kot ga omanjaš ti, Primož. Včasih me je kar sram, da sem ženska. Ampak – roko na srce, takšne kletvice prihajajo tudi s strani moških. Res je, da lepo obnašanje še ni zagotovilo za dobro srce, ampak s takšnim obnašanjem navzven tudi nekaj sporočamo …
no ja … tudi mene nekoliko motijo kletvice. sama jih ne uporabljam, mogoče izjemoma, pa še to ne kakšne sočne. pač, tako sem navajena.
sama pa mislim, da pogovor brez kletvic vsekakor ne zakriva puhle vsebine.
je pa veliko odvisno od tega, v kakšnem krogu ljudi se gibljemo… vendar neuporaba kletvic zame ne predstavlja predpogoj, da nekoga cenim, kot človeka.