Spoštovani!

Stara sem 25 let in že 10 let imam močne in zelo moteče bolečine v predelu srca. Gre za nekakšno špikanje, krče. Suvanje se pojavi v levi rami, čez nekaj časa se razširi v notranjost (pri srcu). Lahko se pojavi pri srcu in se razširi obratno-v ramo. Pri srcu me kar stiska, reže, kljuva, skupaj vleče …. Pojavlja se večkrat letno, zadnje leto vsak mesec, traja pa do teden dni brez prekinitev. Lahko tudi normalno funkcioniram, pa čutim nekakšno tesnobno prisotnost bolečine. Takrat samo ležim na desnem boku (včasih se pojavi že samo, kadar ležim na levem boku), ob vdihu še bolj zaboli, ne morem govoriti, blažim si jo s plastenko vrele vode, ki si jo polagam na ta predel. Suvanje, krči se pojavijo kar iz lepega, ko sem dobro razpoložena, ali ponoči, med spanjem, ali kadar sem nemirna, živčna, ali kadar me zebe, skratka v zelo različnih stanjih. Ne morem več sprejemati te svoje bolečine, sploh pa ne sedaj, ko sem postala tudi mamica (v nosečnosti me je samo enkrat »zagrabilo«, šla sem na urgenco, odkrili niso nič, močno me je bolelo le 5 dni).
Večkrat skozi vsa ta leta in tudi pred 1 mesecem sem bila na UZ srca (tudi med trajanjem bolečine), pa EKG, pa obremenitveni test, pregledi krvi, pogovori z zdravniki …. Izvidi vedno odlični, nihče ne ve, kaj mi je, mene pa boli tako močno, da takrat ne morem skrbeti za mojega dojenčka, ne morem praktično nič, samo še »jamram« in obremenjujem sebe in druge. Občutek je že prav grozljiv, počutim se zelo nemočno, nihče mi ne zna pomagati.
Nenehno me spremlja in je v meni zasidran ta strah že pred samim pojavom bolečine – ne upam si na daljši izlet ipd. In ko bolečina pride, sta strah in obup še toliko večja. Bližnji mi že govorijo, da si izmišljujem, da zakaj pa njih nič ne boli, nič jim ni jasno …. Zanima me, ali sem res sama na tem svetu s prav takšno bolečino, ker res še nisem zasledila, da bi imel kdo takšne težave. Med ljudmi je precej teh špikanj, bolečin pri srcu, a kmalu minejo, pri meni pa trajajo več dni in noči, so različnih intenzivnosti (včasih lahko tudi kaj postorim, čeprav čutim prisotnost bolečine, včasih sem dejansko nepokretna)…
Morda se vam zdi, da že pretiravam s tem opisovanjem, ampak res hočem slikovito opisati to bolečino in moje počutje. Ali mi lahko vi kako pomagate, kaj svetujete, je ta pojav normalen?? Vem le to, da baje ni nevarno, da ne bom umrla, ampak boli pa tako grozljivo in hinavsko, da bi raje umrla in bi vsaj vedela vzrok, tako pa se borim s to bedno bolečino, ki me psihično uničuje. Nasploh imam lepo življenje, srečna sem s partnerjem, imela sem srečno, zares lepo otroštvo, skratka nikoli ni bilo nobenih travm. Morda sem res bolj nagle jeze, živčna, a težko verjamem, da moram zato trpeti take bolečine. Sploh takrat, ko sem popolnoma umirjena, in me kar »zagrabi«…. Sem normalne postave, težav s prekomerno težo nisem imela nikoli, prehranjujem se raznovrstno, hodim na sprehode, včasih sem trenirala tek, sedaj tečem manj, le občasno. Po poklicu sem vzgojiteljica, delo opravljam z veseljem, je pa naporno.
Je možno, da imam revmo? (niti ne vem, zakaj bi jo lahko jaz dobila…)? Tudi če gre za psihičen vzrok (stres), kot so nekateri zdravniki dejali – zanima me, zakaj tako močno boli in že toliko let in kako naj bolečino tisti trenutek in za vedno odpravim, ko pa ne pomagajo še tako močni tableti proti bolečinam, še take iskrene molitve, različne tehnike sproščanja, pozitivno mišljenje, itd……??? Obrnila sem se tudi že na alternativno medicino, kjer mi niso odkrili nič, pomagali še manj….
Hvala, ker ste si vzeli čas in prebrali o mojih težavah. Prosila bi vas za mnenje in nasvet in kam se sploh lahko še obrnem. Hvala in lep pozdrav, Metka.