Mi lahko kdo na hitro razloži ta način uspavanja otroka, kako poteka. HVALA!!

Men se zdi zlo “kruto”. Pustiš, da joka, hodiš k njemu na par minut in mu vsakič na zelo “hladen” način, brez dotikov, poveš, da ga boš naučil, da ga boš naučila, da bo spal sam.
Pri nas ne pride v poštev, ker se lahko dere v nedogled…

Ja in ko se ponoči zbudi, isto al kaj?

… v principu se odločiš kaj je sprejemljivo (duda, ninica, pojča igračka) in kaj nesprejemljivo (da ga nosiš po rokah, dojiš da zaspi, guncaš, držiš za roko …) in pol pri tem vztrajaš brez pardona.

no une tabelce so men čist mim, pa tut tisto da greš k njemu na 5 minut pa odrecitiraš hladno da ga boš naučil spat tut … jst sem šla tja, pa ga potolažla, ja tut vzela v naročje da se pomiri, pol pa postelja, pa ninica, pa lupčka pa ven iz sobe in tako dokler ni zaspal. nisem gleala na uro ampak na jakost pritoževanja, nisem čakala da rata histeričen. pri nas deluje. tako smo ukinili nočno dojenje.

pozdravljeni. imam tudi jaz podobno težavo in sicer. do sedaj je najina 16 mesečna hči spala pri nama, včeraj pa sva ji postlico spremenila v postlo in je spala tam . vse do 1h ko se je začela zbujat, jaz pa nisem vedela kaj naj? lai jo uspavam ali nesem h nama v posteljo?

kaj naj ko se ponoči zbudi?
imamo dudo in eno težavo, da hči hoče ves čas božati kožo. pa naj bo to da rokice tišči pod moje rokave, v ovratnik.

in že ko je zaspana in ko je pri kom drugem isto .

kaj naj da jo to odvadim?

hvala za odgovore in nasvete.

Dobra knjiga je Otroško spanje brez joka v sanje, kjer opisuje načine uspavanja ne da bi otroka pustili jokat.
Te metode ko se otroka pusti jokat, so meni čisto mimo.

NIkoli nisem razumela, zakaj naj dojenček ne bi zaspal med dojenjem. Od kod to prepričanje??? Kaj je s tem narobe? Pa ne mi rečt, da zato, ker ga potem zlepa ne odvadiš?? Pa jade.. Moja dva sta se sama nehala dojit, ko je pač zmanjkalo mleka, okrog enega leta. Potem šele smo tudi začeli uvajati druge načine uspavanja. Na primer v posteljico položiš otročka preden zaspi, ga še malo pobožaš in to je to. Brez joka, brez slabe volje, brez krutosti.
Ampak, za božjo voljo no, kako nekaterim mamicam ni jasno, da pred enim letom dojenček res POTREBUJE vso mamino toplino, dojenje, crkljanje, nošenje… ne vem kaj še vse, tudi če zaspi na prsih – a ni to nekaj najlepšega??? Pa ne mi govort, da s tem otroka razvadiš in da mu ne vcepiš spalnih navad. NI RES – tudi po enem letu ga lahko navadiš na spanje v posteljici, brez joka.
Brez zamere, ampak res sem jezna, ko berem te štose, da puščajo ene jokat otroka v posteljici… krutost brez primere!!

joj,ste pametne…par dni joka,da se navadi,potem pa idila pri spanju celo zivljenje…res je kruto,da ga pustis malo izsiljevat,a ne??Rada bi vas videla,idealke…

Katera žival že pusti svojega mladička v sosednjem brlogu, da ima celo življenje potem mir? Zakaj imate sploh otroke, če vam je tako težko tiste prve mesece se mu čisto posvetit. Je otrok samo statusni simbol? Imate preveč denarja, ki ga niamte kam obesit, da bi ga še drugi videli? Joj ste razvajene in sebične.
Kakšno sporočilo pa dajete otroku, če ga “preslišite”? Otrok to razume točno takole: poklical sem te, ti pa me nisi slišala in se nisi odzvala. Ko sem te še bolj klical si me še kar ignororala. Torej te je brez veze klicat, ker se nate itak ne morem zanesti. Brez skrbi – taka sporočila ostanejo globoko v otroku. In so tam tudi takrat, ko ga v puberteti polomijo in boste še kako zdihovale za tem – zakaj mi otrok ne zaupa, zakaj ne pusti, da mu pomagam. Zato, dragi moji, ker ima že od najnežnejših let izkušnjo, da je itak brezveze z vami imet karkoli. Ker ste nezanesljivi, ker ga ne slišite, ker imate “idilo pri spanju celo življenje”. Lepe sanje…

tudi meni se ta metoda zdi čisto mimo. še odrasli rabimo ko smo utrujeni in zaspani malo toplote in bližine in ne nekoga ki nam zrecitira nekaj v smislu: zaspal boš sam, pridem nazaj čez točno pet minut.
meni se tudi ne zdi nič narobe če otrok zaspi med dojenjem, pri nas je bil zadnji obrok pred spanjem za uspavanje skoraj do enega leta. in smo malo po letu brez travm in kriz nehali z dojenjem. pa še zdaleč ne spimo “idealno”, ampak smo šli že čez toliko različnih faz, da se sploh več ne obremenjujem s tem. sicer se tudi meni zdi metoda pantleyeve, ki je otroku bolj prijazna, boljša. je pa vsak otrok zgodba zase in v resnici je naloga nas staršev da ugotovimo kako bomo uspavali otroka, da bo najbolje za celo družino.

Bravo janža. Se popolnoma strinjam s tabo. Res ne vem kaj je z nekaterimi mamicami.Super si to napisala, res.

LP

Res je, vsak otrok je različen.
To, kar berem, se res sliši zlo kruto. In tudi je.
Naj povem, kako je pri nas. Sin bo star 11 mesecev in ne zaspi drugače, kot v najini postelji pa nekdo se mora uležt zraven. Že dobra dva meseca se ne dojiva več. Obvezno se me mora dotikati. Objame me okoli vratu ali prime za obleko. Včasih sploh ne morem stran od njega, ker tudi ko zaspi, začuti, da grem stran. Tudi, če ga hočeva dati v njegovo posteljico, se zbudi. In potem je dretjeeeeee!Zadnje čase je šlo že tako daleč, da svoje posteljice sploh ne sme videti. Prav grozno je že! Zdaj že par noči spi pri nama. Spi tako, da se vedno tišči v enega od naju.
Po pravici povedano, si ne predstavljam kako bo, ko bo večji.
Probala sva vse: od tega, da smo se igrali v njegovi posteljici, da smo mu peli pesmice, pa je takrat še nekako šlo. zdaj pa, kot da ima strah pred svojo posteljico. Tudi jokati smo ga pustili. Pa ne odneha!
Počasi sva že mislila, da bi ga dala v sobo skupaj s starejšo sestrico, pa zgleda ne bo izvedljivo. Naj povem, da je hčerka spala v svoji posteljici brez problema. Od nekdaj smo jo položili v posteljo, rekli lahko noč, ugasnili luč in ona je zaspala oz. se še malo pogovarjala potem pa zaspala.
Kakšen nasvet? Pa ni me treba kritizirat in napadat! Sem gor se res mamice obračajo po nasvete in ne po kritike.

2x sreča,
jaz sem pri ta prvem imela podobno izkušnjo. se je obvezno moral nekdo k njemu ulečt, da je zaspal. je trajalo nekaj mesecev, da tega ni rabil več. sva pa mu zeli hitro začela brati pravljice, pri 1 letu. tako da se je navadil, da se po pravljici zaspi.
smo ga pa prej uspavali na 1001 način in mi ni nikoli prišlo na misel, da bi ga pustila jokat.
takih staršev res ne razumem. to je mučenje otroka. samo, da se te mamice ne bodo čez leta čudile, če bodo, Bog ne daj, ti otroci imeli akšne travme. poznam take primere.

Moja prijateljica je enkrat pustila svojega 9 mesečnega sinčka jokat zvečer eno uro. In mi je to zjutraj veselo povedala. No, od takrat naprej jo jemljem zelo za rezervo – ne morem pozabit kaj je nardila. Danes, ko ima njen otrok 3 leta, je ona najbolj srečna, kadar otrok prespi pri babici, da ima svoj ljubi mir. To itak pove vse kakšna mama je.

Ja res je mir, če otroka pustiš jokat. Kratkoročno idealna rešitev. Pa dolgoročno? Nikakor. Otrok se je naučil, da se starša na njegove potrebe ne odzoveta. Nauči se, da ne sme imeti potreb, ne sme čutiti, ne sme tega izraziti, ker ne bo nihče na to odgovoril. Takšni otroci imajo potem težave z odhajanjem, ker se panično oklepajo staršev, saj se bojijo, da jih bodo zapustili (tako kot takrat ko je moral spat), ne upajo se odpreti drugemu, ne čutijo svojih potreb in niso v stiku s sabo, zelo radi zapadejo v kakšno odvisnost, deloholičarstvo, zgodnjo spolnost …. Seveda se da vse to potem popravit, ampak terja ogromno dela na sebi. Si res želite dati takšno popotnico otroku? Jaz ne.

Od kod pa tebi to? A to so kakšni znanstveniki dognali ali ti sama?

Sicer sem proti tej metodi, da otroka pustiš jokat in se strinjam, da je otroku vedno potrebno prisluhnit, da ne bo pomote.

2x sreča, tudi mi smo imeli obdobje, ko je najina punca zaspala izključno na rokah, če si jo prehitro položil v posteljico se je usločila in začela dobesedno rjovet. če se je ponoči zbudila sem jo lahko tudi po 20 minut držala v naročju, če ni čisto trdno zaspala ko sem jo položila nazaj v posteljico je bil spet alarm. če sem jo odnesla v najino posteljo je zaspala v minuti. in smo nekaj časa spali pol noči vsak v svoji sobi, drugo polovico pa v troje. pa je tudi to minilo. počasi sva začela vztrajati da je obležala v posteljici, malo sva jo božala, ji pela, da se je umirila. včasih sva odšla za minuto ali dve tudi iz sobe (če se ni hotela umiriti), takrat je bil alarm, ampak ko sva se vrnila sva jo vedno poujčkala, pomirila in nazaj položila v posteljico. da bi pustila otroka celo uro tulit mi ne pride na misel, ti kratki izhodi v tistem obdobju pa so bili pri nas uspešni.
zdaj sicer včasih sama prileze na sredino, prinese s sabo celo medvedka, ampak le za par minut, potem hoče sama nazaj v posteljico oz. se ne upira če jo tja odnesem. pri nama zaspi le izjemoma, ponavadi se vedno obrača, miksa, me drži za usta in žgečka, če ji umaknem roko je čist živčna, ji kar sama zleze nazaj, ati pa v tem primeru ne zaleže ker brada pika. se pa ponoči še vedno zbuja (stara je skoraj dve leti), ampak v večini primerov jo je treba samo za minuto stisniti k sebi v naročje, jo pobožati in potem spi naprej. da bi jo pustila sredi noči jokati da zaspi sama… potem tako ali tako nobeden ne bi spal, ker je zelo vztrajna in zelo glasna 🙂
sicer se tudi jaz takoj javim dobri vili, ki mi napiše recept da bi spali celo noč, ampak otroci so pač različni in treba jih je sprejeti takšne kot so. saj se verjetno noben otrok ne zbuja zavestno, le zato da bi nagajal staršem.

Moj sinko je star 7 mesecev, pa mamo mi “problem” tak, da ga moram vzet v naročje in 5 minut po ritki tepkat da zaspi in ga dati v posteljico in če še maLo postoka, ga moram še v posteljici potepkat in potem spi. Saj meni ni problem vzeti čas za sinka tistih 5 minut in ga uspavat…ampak mene skrbi kako bo, ko bo šel v vrtec??? Tam ga sigurno ne bodo tako uspavale. Jaz samo upam, da se do vstopa v vrtec tega odvadil. Poskušam ga dati zaspanega v posteljico, da bi sam zaspal, ga pobožam…ampak ne gre…Jaz ga ne morem pustit jokat…Upam da se bo sam tega odvadil, ampak dvomim…

Veš jaz sem marsikaterega otroka v jaslih, vrtcu zibala, božala, tapkala po ritki…če mi je mamica povedala kako najlaže zaspi. Ti kar , nič bat!

Pri nas je skoraj do 2 leta mali zaspal na meni, da sem jaz hodila po sobi in mu pela, potem pa sem kar naekrat poskusila ga dat v postelkjo še preden je zaspal, pa je zaspal brez problema, seveda sem jaz zraven njega ležala. Spi pa zraven mene že od 8 meseca, do 8 meseca se mi je v posteljici zbujal tudi na 15 minut in pol ure, pa sem ga vedno vzela ven iz posteljice in ga malo prenosila, potem pa sem ga dala nazaj v posteljico ko je zaspal, pa mije bilo dovolj tega, da otrok trpi, ker se tako zbuja in jaz, pa sem ga dala v zakonsko posteljo in je spal celi dve uri skupaj, brez da bi se zbudil. Jaz ga nikoli nisem pustila jokat, sem se vedno odvzvala na jok in ga potolažila.Danes je star 3 leta in še vedno spi zraven mene, in še vedno se zbuja, toda sedaj teden dni je ponoči brez flaške vode, in nam kar uspeva brez joka, če mi pravi da je žejen, mu ponudim kozarec vode, pa naredi požirek in zaspi, prej je pa celo flaško naenkrat spil. Tak, da starejši so otroci lažje gre vsako odvajanje, če bi mu vzela flaško ponoči pred enim letom ali pred pol letom, bi se jokal, ker smo že poskusili, pa ga nismo preveč matrali, tak da vse ob svojem času.

Je pa svakinja pustila svoje otroke jokat in se ni odzivala na jok, pa se jima prav vidi, da nimate neke ljubeznivosti v sebi, naš mali jima je že kar hitro hotel dat lubčka, pa sta se to onedva ustrašila in bežala pred našim. In jaz pravim, da ni prav da otroku ne pokažeš ljubezni, kajti ravno on jo potrebuje in ti jo potem tudi vrača.