kaj naj storim??
Naenkrat se mi je zivljenje obrnilo na glavo. ne vem kako naprej. da opisem zadevo. pred ca. sestimi leti sem kot takratna (naivna) studentka nardila usodni podpis. in sicer, svojemu sostanovalcu sem sla na roko, ker sem mu zaupala in mu pri tem pomagala, da je lahko kupil takratni ugoden paket pri mobilnemu operaterju. paket pa si lahko kupil le če si imel status studenta. in seveda sem bila jas tista “najbližja” njemu s statusom. dogovorila sva se, da bodo računi prihajali na njegov naslov, katere bo tudi on sam plačeval.in zdaj po sestih letih dobim na dom odlocbo iz sodisca v vrednosti več kot 8oo eu…sem brezposelna oseba, saj sem se sveža diplomantka in zivim od socialne podpore. tega sostanovalca ne morem nikakor najt, pojma ne vem kaj mi je storiti, komu se naj obrnem… rada bi seveda prisla z njim v stik da se ti računi poravnajo. poskušala sem ga iskat preko telefonskega imenika, vendar zaradi ze taksne ali drugačne financne stiske si ne morem privoscit poklicat celo morje stevilk, ki se nanasajo na njegov priimek. tudi ne vem če se lahko obrnem na policijo, navsezadnje sem pogodbo podpisala jaz.
vsakršnega odgovora bi bila izredno hvaležna…
Pozdravljena!
Tole je pa res nezavidljiv problem, se pa boste iz njega gotovo veliko naučili in še vsi drugi, ki bodo to prebrali.
Najprej kako bi torej prišli do vašega bivšega sostanovalca. Lahko poskušate preko mobilnega operaterja pridobiti kakršnekoli informacije o njem, glede na to, da so račune pošiljali na njegov naslov, seveda s predhodno obrazložitvijo vaše situacije. Preko interneta predvidevam, da ste že vse preiskali, lahko pa povprašate na kakem dobro obiskanem forumu (npr. starševski čvek), če ga kdo pozna. Samo za vsak slučaj vprašajte Primoža, če so takšne objave sploh dovoljene, čeprav sem pa sama že doživela, da je kolegica spraševala zame preko tega foruma.
Glede vašega pravnega položaja pa se pozanimajte na Pravno informacijskem centru: .
Lahko pa tudi napišete pojasnilo sodišču, kako je do tega dolga sploh prišlo, in še prošnjo za odložitev plačila, glede na to, da dejanskega odjemalca, ki bi moral te račune poravnati, še iščete.
Upam, da se bo vse skupaj izteklo vam v prid!
Jana Metelko, dipl.soc.del.
Pozdravljeni!
Veliko poguma sem zbrala, da Vam pišem. Stara sem 27 let. Z 18 leti sem zbežala od doma saj sem bila skoraj vsak dnevno tepena od očeta, ki posegal po alkoholu zganjal nasilje v družini,pretepal mati..včasih se spomnim smo z sestro in mati spale oblečene,ker nismo vedele ali nas bo zjagal ven..bila sem strogo uzgojena in uporniška.oče mi ni pustil, da bi imela moškega za prijatelja kaj šele fanta!!našla sem si fanta razbojnika ,ko sem bila stara 16 let zdelo se mi je fino, da me bo nekoč nekdo zaščitil.ker so se batine pri očetu stopnjevale in sem bila z živcu že na koncu, tudi rok nisem več mogla umiriti od tresenja.Z 18leti sem zbežala k fantu..tam se prilagajala njegovi družini 8 let, veliko sem pretrpela, saj je on hodil večkrat sam tudi ven in se drogiral..tudi jaz sem z njim pokadila kako travo..samo da bi bila z njim in ne doma..dokler mi ni dal tabletke..skoraj bi umrla..takrat se mi je življenje dodatno spremenilo.nisem bila več nasmejana..odločila sva se da greva v najem delala sem večkrat po dve službi,da bi si ustvarila topel dom..on pa je prodajal drogo, se drogiral, kockal in imel več žensk..ko sem vse to odkrila sem bila odločena da se razidem..poklicala njegove starše in jim povedala kakšno je stanje.Prosili so me njegovi in moji starši ki so pravtako bosanskega porekla naj ostanem z nijm saj je to sramota..šla sem skozi vse to..vrnila sva se k njegovim staršem..dokler ni spet počilo in sem znova odkrila da se drogira..takrat me je drugič udaril..povedala sem njegovim staršem in poklicala tudi svoje..moja bolna mati je bila na pomirjevalih, oče pa ni mogel kao verjeti svojim ušesom,njegov oče je menil da je to normalno če pokadi travo..tisto noč sem šla prespat k svojim staršem moj oče mi je pridigal če se ločim bom imela drugega in on ne bo ok..in spet bom menjala in mna koncu bom k….nemočna in užaljena sem se zaprla vasa..nekega dne sem imela promentno nesrečo in zapadla sem v depresijo..jedla sem antidepresive in veeno mi je bilo za vse..na skrivaj sem menjavala moške, da bi mu vrnila..in pri tem umazala samo sebe..iskala sem moškega ob katerem bom lahko srečna, s katerim bova kam šla,potovala…imela pa sem vedno občutek..kako bi rada zbežala nekam kjer me nihče ne pozna..zaprla sem se vase..delala sva na tem da imava otroka ni nama uspelo..odločila sva se zakreditirati in kupiti sebi domek..vse to se je lepo odvilo..večkrat je prišel domov zadrogiran in večkrat se slišala kako bo prodal kak joint..vedno mi je govoril da z mano ni nekaj ok..zredila sem se in menjavala antidepresive..postala lena in v enem letu zamenjala 3 službe, povsod sem bila zelo uspešna in še danes imam odprta vrata to mi je bilo vse veselje..vsakič ko sem se skregala z njim sem prišla do dejstva , da sva si midva zares različna..ampak vsakič se je on tako prikupil odkupul, da sem dojela da sem jaz kriva za vse. Imela sem večkrat tudi čarke, bila sem zacoprana..iz mene so izganjali hodiča v Bosni, Dunaju..vedno me je krivil, da je kriv ta hudič v meni ki vpliva nanj in zato se to dogaja.Hval Bogu sem zdrava zdaj..ampak izgubljena..tudi on se je posvetil veri..ampak Bog najbolj Ve s kakšno iskrenostjo..vedno mi najeda za male stvari, npr.zakaj sem gostom prijela žlice na ta način,..zakaj sem z očetom govorila med vožnjo…in to se on dere!!upije!!predvčerajšnim sem delala cel dan in mi je najedal zaradi zadnje omenjenega..sedla sem v kuhinjo, da bi se izognila prepiru..ampak ni odnehal zato sem mu rekla A si lahko že tiho!?in nehaš! takrat je ustal da bi me utišal jaz se nisem več kontrolirala in vpila da ga imam že dosti in da sem sita!takrat me je zgrabil za vrat in me začel daviti!komaj sem prišla k sebi in ga poslala..takrat me je tako pritegnil v glavo da pra sek nisem vedela kje sem bila sem čisto v šoku..ne vem več kaj naj naredim !!on se zopet prilizuje..jaz spim v drugi sobi in se trudim, da ga nebi pogledala in komunicirala z njim..vsak dan me neznansko boli želodec nimam apetita..nevem kaj naj naredim rada bi se ločila..nimam moči..rekel je , da mi bo ubil starše mene spravil na voziček pri življenju, da bom lahko videla kaj se je zgodilo..vedno grozi da se bo ubil kot njegov dedek, če ga pustim..odide da se gre ubit..vrne se jaz pa medtem skoraj dobim živčni zlom od strahu..Mlada a stara razvalina sem..vsi mislijo, da imava idealno življenje..žal mi je vse rasprodati saj sami veste kako je ulagati v svoje gnezdo..s kakšno prijateljico sem govorila pravi loči se..a ne vejo, da sem v tem sama moji starši mi ne stojijo ob strani..poleg tega strah me je živeti sama strah me je noči…zelo sem prestrašea strah me je oditi k psihologu, da me ne bo ocenil za neprištevno..Pomagajte mi z nasvetom..Ste prvi poleg moje sestre, ki sem ji zaupala pravtako vse. Opravičujem se za slovnične napake, ne upam si prebrati to kar sem napisala saj bi me ponovno spravilo v jok.Strah me je!
Draga sara02!
Vesela sem, da ste zbrali pogum in napisali tole pismo, ki je mogoče vaš prvi korak na poti k lepšemu življenju. Do sedaj v svojem mladem življenju žal še niste doživeli veliko lepega. Lahko pa ste veseli, da ste kljub izredno težkim izkušnjam ohranili psihično zdravje. In mislim, da trenutno veliko bolj kot psihologa, potrebujete spremembo okolja. Zato vam resnično priporočam, da vi ali vaša sestra za vas pokličete na telefonsko številko katere izmed organizacij za pomoč ženskam, kamor se lahko umaknete, dokler ste ogroženi oz. dokler z njihovo pomočjo ne najdete boljše rešitve: http://med.over.net/telefonske_stevilke/seznam_materinski_domovi_varne_hise.php. V vaši trenutni situaciji je to edina rešitev, ki jo vidim.
Za njegove grožnje s samomorom se ne menite, njegova dejanja so njegova odgovornost. Kar se pa tiče groženj vam in vašim staršem, če vam le te povzročajo strah, da bo res kaj omenjenega storil, ga zaradi njih in nasilništva lahko tudi ovadite na Policiji. Po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini se lahko na vašo pobudo odredi tudi prepoved približevanja:
“19. člen ZPND
(prepovedi zaradi nasilnih dejanj)
(1) Žrtev lahko sodišču predlaga, da določi ukrepe za odvrnitev nadaljnje škode. Sodišče lahko povzročitelju nasilja, ki je žrtev telesno poškodoval, ali ji je prizadejal škodo na zdravju, ali je drugače posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice, na predlog žrtve z odločbo prepove zlasti:
– vstopiti v stanovanje, v katerem živi žrtev;
– zadrževati se v določeni bližini stanovanja, v katerem živi žrtev;
– zadrževati in približevati se krajem, kjer se žrtev redno nahaja (delovno mesto, šola, vrtec …);
– navezovati stike z žrtvijo na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo;
– vzpostaviti vsakršno srečanje z žrtvijo.
(2) Ukrepe po prejšnjem odstavku lahko sodišče izreče tudi:
a) če je povzročitelj nasilja žrtvi grozil, da jo bo poškodoval ali drugače protipravno posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice;
b) če je povzročitelj nasilja protipravno vstopil v stanovanje, v katerem živi žrtev ali drugače motil njeno mirno posest;
c) če povzročitelj nasilja žrtev proti njeni izrecni volji protipravno nadleguje, na primer z zasledovanjem ali uporabo sredstev za komuniciranje na daljavo;…”
Ukrep prepovedi približevanja se izreče, kadar obstaja nevarnost, da bi nasilnež žrtev ogrozil. V tem primeru bi lahko ostali v stanovanju, vendar imam občutek, da se tam sami ne bi počutili dovolj varni. Zato bi bil za vas bolj primeren umik, poleg tega pa bi vam v varni hiši ali podobni ustanovi nudili tudi vso podporo in pomoč, da si na novo uredite življenje.
Če pa zaradi kakšnega razloga niste za to, da bi odšli, se vseeno obrnite na katero izmed ustanov iz zgornje povezave, saj so med njimi tudi take, ki se ukvarjajo predvsem s svetovanjem.
Naj tudi v vaše življenje končno posije sonce!
Jana Metelko, dipl.soc.del.
Lp sara02
Iz tvojega pisma sem razbrala, da si zelo pogumna punca, navajena veliko trpljenja, razočaranja, ter sita vsega tega, kar ti je življenje dalo.
Zavedati se moraš dejstva, da si ti tista in edina najpomembnejša oseba in nihče drug. Imela si težko otroštvo, že to te je na nek način zaznamovalo, da si naredila nekaj “napačnih” odločitev. Želela si živet normalno srečno življenje proč od svoje družine, a pobegnila si v izto oz. podobno trpljenje. Ne nasedaj besedam moža o samomoru, to je njegovo življenje in ni poklican za to, da bi ti kakorkoli grozil in te na silo držal ob sebi. Popolnoma se strinjam z mojo predhodnico, saj sama občasno delam na takšnih primerih, kot je nasilje v družini in podobno. Tudi jaz sem bila v velikem zosu in imam lastne izkušnje z tem, ampak jaz imam vsaj starše, kakršnih je malo in nikoli jim ne bom mogla povrniti njihove dobrote. Takrat sem se odločila, da želim preostali del življenja posvetit problemu nasilja, kriminaliteti,…poraz mi je dal moči, da sedaj proučujem in študiram prav to problematiko, in sem vesela, da sem to dala skozi. Noben študij ti ne more dati tistega, kar ti lahko lastno življenje.
Težko je reči osebi kot si ti: “Pusti ga in zaživi novo življenje.” Tak korak je zelo težek in moraš bit na to pripravljena.V to moraš bit prepričana in enostavno to sprejet. Sprejet to, da takšnega življenja ne boš več živela. Predvsem pa je z mojimi očmi gledano-napačna “pomoč” tvojih in njegovih staršev. Kakšna sramota? Sramota je že to, da te verbalno uničuje. Kaj se tiče doma, ki sta si ga ustvarila pa vedi, da ti ne pomaga “bogastvo” če nimaš miru v sebi! Vem kako je, ko živiš z strahom, ko živiš z nekom, ki te uničuje tako in drugače, se drogira,…
Živela sem tako, a verjemi, tega življenja, ki ga imam sedaj, ne bi zamenjala za nič na svetu, pa če živim v eni sobi do konca dni.
Za kakršen koli korak se boš odločila (prepoved približevanja,ločitev,…)pojdi do konca! Velika napaka je ta, da na koncu nasedemo lepim besedam, solzam, ter popustimo! Naj se nam ne smilijo, saj je za svoje dejanje odgovoren vsak sam.
Iz srca ti želim, da bi našla mir v srcu in se pravilno odločila. Pravilna pot pa je ta, da živiš srečno, kakor koli že!!!
Pozdravljeni še enkrat!
Zelo rada bi vam rekla, da lahko to osebo iščete s pomočjo Policije. Vendar pa sem glede tega malo skeptična. Policija namreč išče osebe, če je le-te povezane s kaznivim dejanjem ali če so nenadno izginile iz okolja, kjer je živele in delale. V prvi sklop mislim, da vaš bivši sostanovalec ne sodi, saj ni kazensko preganjan. Edino, če bi ga prijavili kot pogrešano osebo? Poskusite, saj več kot zavrniti vas ne morejo. Morda vam prisluhnejo. Več o tem: .
Veliko sreče!
Jana Metelko, dipl.soc.del.
Aja? Da ti nočejo pomagat? Zakaj so ti pa potem na tvoj naslov lahko izvršbo poslali, če ti prej, predvidevam, vseh 6 let niso poslali niti enega računa, niti enega samega opomina, opozorila? Če so vse navedeno pošiljali tistemu gospodiču, zakaj mu pa tudi te odločbe iz sodišča niso poslali? No, predvidevam, da so mu jo, a ko ni reagiral, so se pa odločili za izhod v sili in se obesili na tebe. A sedaj si jim pa tudi ti dobra, kaj?
Jaz bi na tvojem mestu krepko zarobantila. Se je tudi meni zgodila podobna zadeva, ravno tako me je neka x firma, za katero sploh nisem slišala, terjala.
Pojdi še enkrat tja in reci, da bi rada prišla zadevi do dna. Zdi se ti zamalo, da bi plačala za račune, ki jih nisi nikoli prejemala. Menda ja si podpisala kako pogodbo, na kateri si navedla, kam bodo hodili računi in kdo jih je potemtakem dolžan plačevati. Če te ne bodo hoteli uslišati, reci, da se boš obrnila na tržno inšpekcijo, da oni razložijo, če je sploh dovoljeno v imenu nekoga drugega vzeti nek paket in kdo je dolžan potem plačevati račune. Najbrž se bodo malo ustrašili in če drugega ne, se bodo potrudili izbrskati naslov, na katerega so pošiljali račune, opomine in podobno. Sicer pa, zakaj mu niso odklopili računa, ko so ugotovili da se ne plačuje? Je bilo treba čakati 6 let, da je ta veselo zrasel?!?