Z bivšim možem sva bila skupaj od rane pubertete, kar je naneslo 16 celih let:) Dejansko sva polovico življenja preživela skupaj, odraščala skupaj…potem sem ga zapustila….zaradi raznih težkih dogodkov v življenju, sem spoznala, da ne morem biti več z njim. Ob njem nisem rastla, nisem bila zmožna izraziti sebe….on in njegova družina so me dobesedno “ovili z lovkami” jaz pa sem se skrila v svoj oklep. Na zunaj sva delovala zelo usklajeno in srečno…..šok, ko sem odšla, za vse okoli naju….še danes mi vsi zamerijo, čeprav sem s tem sama končno zaživela in sem srečna….pa tega pač drugi ne vedo, če ne izkusijo….

Moj problem pa je, da po več kot dveh letih, še vedno kadar se slišiva (imava skupno skrbništvo) ali vidiva, nisem jaz jaz , sem nervozna kaj bo, če bom rekla kar mu ne bo všeč (pa so to res morda za nekoga banalne stvari), počutim se grozno nelagodno ko mi govori kako naj kaj delam, raje kot da ga pokličem mu kar sms pošljem….ne znam se upreti, če mi kaj ne paše….vedno vse “požrem”. pa naj povem, da me ne žali, ne maltretira ali psihično izsiljuje….on pač tak je in če bi naju kdo pri pogovoru poslušal, bi se mi čudil, da se tako počutim….

Jaz imam novega partnerja ob katerem sem zelo sproščena in srečna, ker takih občutkov ob njem nimam…sem pa sedaj, ko nisem več z bivšim in sem ven iz prejšnjega življenja opazila, da stvari malo bolj jasno vidim, malo lažje ugotovim , kaj me je morilo, motilo…in med drugim se nikoli nisem dobro počutila v krogu njegove družine….oni so vsi zelo “glasni”, se radi hvalijo, na glas govorijo…..in so tudi fizično veliki:)) Jaz pa majhna, bolj umirjena in raje tiho kot ne….raje ljudi poslušam in veliko jih zato pride k meni in se mi zaupajo….zato so me družinska srečanja strašila in me spravila v nelagodje….

Poskušam najti ta razlog za moja čutenja ob mojem bivšem, pri sebi, brskam po otroštvu…pa ne znam najti razloga in tudi ne znam ven iz tega….Kako naj si pomagam?

Pozdravljeni!

Ob vašem opisu odnosa z vašim bivšim možem ste ves čas opisovali, kot da se ga bojite. Strah povzroči, da se oseba raje umakne, izogiba ali zbeži iz odnosa, ki je poln agresije. Mogoče ste ves čas čutili to agresivnost in ste se je bali, pa tega niste prepoznali kot nekaj, kar je narobe. Dandanes se nasilje pojavlja v vseh porah naše družbe in ga ponekod celo zagovarjajo, npr. v vzgoji pri postavljanju mej otrokom itd. Razmislite ali se svojega bivšega moža še vedno bojite, čeprav sta že narazen in imate bolj sproščen odnos z drugim partnerjem. Kaj v vas prebudi to negotovost in strah? Kaj reče ali naredi, da se mu začnete izogibati? Vam ukazuje ali mora biti vedno samo po njegovo? Razmislite.

Druga težava, ki jo opisujete, je pomanjkanje gotovosti v sebe in svoja dejanja. Čeprav je to mogoče težko slišati, pa je ta težava vaša odgovornost. Samo vi lahko odpravite to negotovost in strah pred bivšim možem. Ko se boste odločili za to, sem prepričana, da boste našli pravo pot in nekoga, ki vam bo pomagal premagati strah.

Srečno!

Patricia Verbič

Dost ti je bilo njegove dominatne energije.

ROE:))) Ko bi bilo tako enostavno:))

Kakšne bi bile pa posledice, če bi kdaj kaj narobe rekla?
Oz. so bile kdaj posledice ali jih samo predvidevaš in se jih bojiš?

Na kakšen način ti vsi “zamerijo”? Kako to izrazijo?
Si njega pripravila na to, zakaj in da ga zapuščaš ali si ga zapustila nenadno, brez posebne razlage in je bil prizadet, pa imaš še vedno slabo vest, da ga ne bi še bolj razočarala?

Skrbništvo? Za otroka? Mogoče je kaj tudi pri tem povezave, če ne gre za otroke, da bi mogoče vseeno popolnoma prekinila te mučne kontakte?

Pa seveda, več zaupanja vase! Tako si se odločila in ugotavljaš, da si se edino pravilno odločila, da si komaj sedaj sproščena…mogoče bi morala tudi to obrazložiti (v pismu naprimer) njemu in njegovim. Da naj ne bodo jezni nate, da se sedaj počutiš dobro in do njih ne gojiš nobenih zamer…

Ne imej slabe vesti, če si srečna! In ne imej slabe vesti, če si nekaj naredila zase.