Pozdravljeni,
imam zelo stresno delo, večino časa na delu preživim a računalnikom in pred kartami in raznimi problemi. To se zadnje čase zelo pozna ker načenja mojo psiho. Večkrat se opazim da sem nemirna, da mi srce začne biti hitreje,… enkrat sem že doživela anksioznost in potem sem morala izvajat avtogeni trening. Mislim da je pomagalo. Verjetno bom morala to ponoviti. Veliko bolje se počutim tudi ko sem z partnerjem. Imate tudi vi kakšen predlog kako naj zaživim brez stresa. Sem mlada in bi se stresa rada rešila ali ga znala vsaj obvladovat ker precej vpliva na mojo psiho.
Hvala že vaprej za odogovore.

Lep pozdrav
L

Pozdravljena,

vse kar ste opisala je zelo znacilno za danasnjo druzbo in predvsem mlajso generacijo. In res temu danes strokovnjaki z veliko podrocij pravijo posledice STRESORJEV!Cisto spodaj sem vam pripela zelo dober in zelo nov clanek(2006) o delovanju stresa na nase telo in kako zelo racionalno je nase telo. Ce ga boste prebrala, VEM, da se boste v clanku “nasla”.

Glede na naso dedno zasnovo na katero vplivajo zunanji dejavniki (hrana, kultura okolja, vzgoja druzine in druzbe, sodobna tehnologija, podnebne spremembe-vplivajo na elektromagnetni naboj okolice in ta vpliva na nas organizem,….) se pac zgodi, da nase telo (ki je zelo precizen stroj) in nas um (to so mozganikot komunikatorji in nasa psiha) reagirajo na vse te dejavnike pri VSAKEM cloveku nekoliko drugace. Biologija danes lahko trdi nekaj, kar vceraj se ni vedela:

VSI posamezniki potrebujemo nekaj, da lahko cim bolj nemoteno, s cim manj napakami – in ko nastanejo, da jih lahko popravljamo:
– celicno hrano(ki je za vse organe ENAKA v 70%!!!)-to pa je ATP-molekula kot osnovno gorivo in cel kup elementov, ki delujejo med seboj sinergicno.

Potem lahko tudi nasa psiha in um “delujeta” in “upravljata” nase telo, ker je dobro pripravljeno na slabe in na dobre alarme.

SEVEDA, pa ni dovolj, da samo sedimo in cakamo, da nam bo hrana/ali tabletke pomagala! ZELO so potrebne fizicne aktivnosti zato, da nam pozenejo kri in TUDI LIMFO( iz telesa odplakuje strupe-tudi hormoncke, ki povzrocajo slabo voljo, razdrazljivost,….) – misice, ko so napete, stiskajo in tako potiskajo limfno tekocino po limfnem ozilju. Limfa nima motorja, ki bi jo poganjal. Njen “motor” so napete misice(misicni tonus).

ZATO je zelo PRAVILNO, da, ko imate psihicne tezave, da se naucite globoko dihati (s tem dovajate v telo dovolj kisika, ravno tako preusmerite svojo “misel” s stresa na cisto mehansko delovanje pljuc in tako omilite stres, vaso anksioznost, nervoznost). TO se ne naucimo takoj! Nekaj vaje je potrebno, da telo to osvoji in “kupi” kot del svojega vsakodnevnega/ali tedenskega ritma.

Vedno uspejo!!! vsi tisti, ki imajo voljo, ki so vztrajni in redoljubni!!! saj poznate primere, ko so ludje premagali raka, hude bolezni razlicnih organov. To velja tudi za vse psihicne tezave. Samo casu moramo dati cas.
Del nasih mozganckov, in s tem psiha, delujeta zelo pocasi v primerjavi z drugimi organi. To je tako kot tanker: dolgo rabi, da spelje (tako se tudi nasa psiha dolgo “kvari” in ne pokaze spremembe), a ustavi se tudi dolgo casa (enako pri psihi; ko zaznamo spremenjeno pocutje, potrebujemo cas, da ga ponovno vzpostavimo).

Tudi vi lahko veliko naredite zase! VERJEMITE! Le casu dajte cas,da boste prijazna do svojega organizma! IN zelo vam bo hvalezen! In vi se boste veliko bolje pocutila in to bodo opazili drugi! Naenkrat boste lepsa, prijaznejsa, bolj privlacna, ocarljiva,…… To je v bistvu ta skrb za nase telo kot en sistem, ki ima eno samo osnovno gradbeno enoto-celico. In ce zanjo poskrbimo pravilno, se pa lahko dogajajo “cudezi”.

Globoko poglejte vase in si recite: ne grem se vec tega dolgocasnega nacina zivljenja! naredila bom nekaj SAMO ZASE! In to bodo opazili tudi drugi. Mi boste sporocila? Pa ne takoj, vsaj dva do tri mesece je potrebno; lahko pa tudi vec. A ni nic hudega, TO JE NORMALNI PROCES vsakega posameznika.

Veliko lepega in mirne praznike
m

Obljubljena priloga:
Vsakodnevni STRESI so največji krivec za kronično pomanjkanje energije in nastajanje odvečnih prostih radikalov!
Stres
Tista znana bolečina v želodcu, plitko dihanje, tesnoba v prsih, panika in nesposobnost spregovoriti prave besede. STRAH in negotovost!

Moderno življenje nam je prineslo nove izzive in tako nove oblike stresov:

• že 10 minut gledanja večernih novic, ki nas obveščajo o dnevnih požarih, poplavah, potresih, onesnaženosti okolja, političnih in gospodarskih krizah, težavah sosedov, znancev, nam dviguje raven stresa,
• vsakodnevne službene obveznosti – pravočasnega odgovarjanja na pošto, e-pošto, telefoniranja, sestankovanja, priprave na predstavitve, pomembne dogodke, ki morajo biti izpeljani v tako kratkih časovnih terminih,
• izpitni roki, šolske obveznosti, tekmovanja za položaj med vrstniki, kolegi,
• vsakodnevne skrbi ob bolanih otrocih, starših, nas samih, kako najti najhitrejšo in najučinkovitejšo pot do rešitve.

Kako se telo odzove na stres
1/ Enostavno povedano telo se “postavi” v višjo prestavo. Tako kot avto, potrebuje več energije za hitrost, refleksnost, koncentracijo, poskočnost, da se ščiti , ali da “teče” kakor hitro zmore.

Ko se to zgodi, hipotalamus, majcena žleza v možganih pošlje ALARM skozi možganske živčne celice v vse organe tvojega telesa!

2/ Kombinacija živčnih in hormonskih signalov povzroči, da se v nadledvični žlezi sprosti cel niz hormonov, od katerih dobro poznamo adrenalin in kortizol.

• Adrenalin dvigne srčni utrip, poveča cirkulacijo krvi in s tem omogoči boljši pretok krvi (“prenašalka goriva”).
• Kortizol najpomembnejši stresni hormon, poveča količino sladkorja(glukoze) v krvi in posledično v možganih.Omogoča dostopnost niza snovi za obnovo celic in tkiv (ob stresu nastajajo celične poškodbe in s tem poškodbe tkiv). Kortizol tudi dvigne imunski sistem, pri tem zmanjša delovanje “manj potrebnih” organov, kot so prebavila, razmnoževalni organ in proces rasti.
• Sistemski alarm tudi komunicira z deli možganov, ki kontrolirajo naše gibanje, motivacijo in STRAH.

Naše telo se obnaša VEDNO zelo racionalno. Ob pomanjkanju energije racionalno izloči vse tiste funkcije, ki v tistem trenutku niso življenjsko pomembne.

Kratkotrajni in dolgotrajni stresi!
Takoj po stresu se zmanjša količina stresnih hormonov in omogoči, da se telo vrne v svoje normalno stanje delovanja. Srčni utrip se upočasni, ne dihamo več plitko, ni nas več strah, nismo paralizirani.
Kratkotrajna obramba telesa pred stresi je v tistem trenutku dobro došla.
Če si pa stresi sledijo eden za drugim, če so dolgotrajni, potem so takšni obrambni mehanizmi za naše telo in duha zelo škodljivi!
Dolgotrana aktivacija celega niza stresnih hormonov in živčevja potrebuje ogromne količine energije in ob tem nastaja veliko število prostih radikalov. Usklajeno delovanje vseh naših organov je ogroženo, prihaja do rušenja vitalnih metabolnih procesov.

Osnovna shema odzivanja telesa na dolgotrajni stres in posledice:

a/Organ b/Potek c/Posledica:

1/
a/Prebavila

b/Stresni hormoni upočasnijo sproščanje želodčne kisline in praznijo želodec in čreva.
Driska, bolečine v želodcu!

c/Povišanje apetita in stalni občutek lakote

2/
a/Koža in dihala
b/Stresni hormoni povzročijo plitko dihanje, zmanjšano ali povečano količino krvi v kapilarnem sistemu (poznamo izraza: “bled-a kot zid “ali kri mu/ji je butnila v lica”).
Rdečice, srbečice, psoriaza, lupus, ekcemi, akne, prekomerno odpadanje las.

c/Kronične težave z dihanjem,
bronhitis, astmatični napadi

3/
a/Imunski sistem

b/ V stresni situaciji ima izločanje kortizola vedno prednost pred ostalimi imunskimi reakcijami!

To “preklapljanje” prednosti med hormonskim in imunskim sistemom ima velikokrat odločilno vlogo, da se nam imunski sistem začne nižati in tako postanemo manj odporni na infekcije, bolezni. Pri dolgotrajnem, nekajletnem stresnem dejavniku pa se kronično manjša odpornost velikokrat spremeni v eno od autoimunskih bolezni. Tako v obdobju stresa naše telo s svojim imunskim sistemom napade lastne celice našega telesa.

Danes nabolj pogoste oblike nastalih okvar imunskega sistema zaradi stresnega dejavnika so na koži, okostju, živčevju.

c/ Večja podvrženost okužbam, alergije, lupus, psoriaza, prekomerno odpadanje las, revmatoidna obolenja, multipla skleroza, t.im.polinevropatije, polimiopatije.

4/
a/ Živčni sistem

b/Stranski produkti kortizola povzročajo utrujenost, zaspanost in s tem občutek depresivnosti.

c/ Kronična depresivnost, zlovoljnost, anksioznost, občutek nemoči.
Težave s spanjem, izguba želje po seksu, apetitu!

Študije so pokazale, da stresni hormoni vplivajo na strukturo in delovanje možganskih živčnih celic, ki so ključne za delovanje spomina.

Lahko vodi tudi v hujše osebnostne težave!

5/
a/ Krvožilni sistem
b/ Kortizol povzroči povišanje srčnega utripa, krvnega pretoka in s tem povišanje pretoka krvnih lipidov (holesteroli in trigliceridi).

c/ Srčne okvare in kapi!

Kortizol vpliva tudi na akumulacijo trebušnih maščob, ki nekaterim ljudem da obliko “jabolka”.Ljudje z obliko “jabolka-trebuha” so podvrženi višji nevarnosti boleznim srca, diabetesa kot ljudje z obliko “hruška-trebuha”, kjer se maščobje nabira predvsem v predelu stegen in zadnjice.

Upravljajmo stres!
• S stresi živimo ves čas!
• Ne pozabimo na naše dedne zasnove, poglejmo kakšni so bili naši starši, stari starši!
• Naučimo se razbrati kakšne strese doživljamo, kako vplivajo na naše telo in počutje in ali jih znamo kontrolirati!
Ob stresu : naučimo se pravilno dihati (globoko zajeti sapo in mirno dihati). Vaje večkrat ponavljajmo skupaj s telesu primerno fizično rekreacijo (hoja, tek, kolo,plavanje,….), tako telo “naučimo”,da kasneje “zna samo” regulirati stres (tako imenovani Pavlov refleks).
• Pravilno se prehranjujmo: ne štejmo kalorij temveč katere snovi smo pojedli!
• Vzpostavimo bioritem hranjenja!

Vir Klinika Mayo, September 2006