Tu na forumu se je večkrat pojavilo vprašanje kako ob vseh teh življenskih stroških tudi kaj privarčevati. Sicer verjamem, da ima marsikdo od vas že svoj uspešen sistem, vendar menim, da bo moja metoda marsikomu le prišla prav. No meni je zelo 🙂 Je pa seveda bistveno vedeti, da brez precejšnega vložka samodiscipline ne bo šlo.

Pa začnimo:
Torej najprej morate ugotoviti koliko in od kje prihaja denar ter koliko in zakaj trošite denar. Prvi del je za večino ljudi lahek, ker imamo stalne in predvidljive prihodke le v obliki plače, medtem ko imajo nekateri kar precej nepredvidljive in nestalne prihodke. Drugače pa je z izdatki, zato je tu potrebno več truda, da sploh ugotovimo kam izgine ves denar.

Najprej si pogledamo tako imenovane letne stroške. To so stroški, ki se pojavijo le enkrat ali nekajkrat letno kot so npr. razna zavarovanja, registracija avtomobila, šolnine in podobno. Seštevek vseh teh stroškov delimo z 12, ker bomo potem to upoštevali pri izračunu mesečnih stroškov.
Nadaljne naredimo mesečni pregled stroškov pri katerem jaz priporočam, da najprej ocenimo tako imenovane”fiksne” stroške, to je tiste stroške, ki jih moramo plačati tudi če smo “mrtvi”. To so običajno stroški, ki se jim ne moremo izogniti oz, na katere nimamo veliko vpliva brez korenite spremembe življenske situacije. Naprimer stroški za stanovanje/hišo (najemnina/kredit, položnice), drugi krediti, zavarovalne premije in podobno. Sedaj tudi upoštevamo prej izračunano dvanajstino letnih stroškov. Zelo pomembno pa je, da kajti to bo naš prvi privarčevani denar, nagradimo tudi sebe. Kaj to pomeni? Na splošno velja pravilo, da takoj ob prejemu novih prihodkov najprej “izplačamo” sebe. To pomeni, da takoj damo na stran (varčevalni račun, vezava, skladi, nogavica, …) v naprej določen znesek varčevanja, ki naj bo vsaj 10% prejetega prihodka. S tem pristopom pa se tudi naučimo živeti na največ 90% svojih finančnih zmožnosti. Torej imamo vedno pred seboj varnostno rezervo za izjemne dogodke. Na ta način pa se tudi izognemo skušnjavi, da najprej “izpraznimo žakelj” in nam potem nič ne ostane za varčevanje, kot mnogi ki neuspešno varčujejo le z ostankom od mesečnih izdatkov.

Ostanejo nam še “variabilni” stroški, to so tisti preostanek s katerim živimo oziroma “životarimo” iz meseca v mesec. Ti stroški so tudi tisti, na katere imamo precejšen vpliv, zato bomo največ privarčevali le na tem delu. Tudi te stroške razdelimo po različnih kriterijih, ki nam bodo služili za lažje razumevanje narave naših izdatkov. Na tem mestu spet predlagam, da namenimo nekaj zase. Predvidimo nek znesek za svoje res osebne zadeve. Recimo kot so stroški za šport, osebni razvoj, dodatno izobraževanje oziroma za kar koli, kar smatrate za vas pomembno. Potem so tu še “davki” sodobnega življenja avto (bencin), mobitel in drugi.
Preostanek na koncu, ki ga imenujem “razlika za preživetje meseca”, pa je potem denar s katerim pravzaprav dobesedno živimo. Ta znesek delimo z 31 in dobimo takoimenovani dnevni limit porabe. To nam bo izhodišče, koliko v povprečju lahko porabimo na dan če želimo ostati pri izdatkih v okvirjih, ki smo si jih zadali. In sem prepričan, da vas je ta znesek zelo šokiral, ampak takšna je realnost varčevanja.

Sedaj nam pa preostane le še vestno vodenje dnevne evidence porabljenega denarja.
S pomočjo te evidence bomo potem lažje realno ocenili pregled nad svojo potrošnjo. Običajno bomo že po 2-3 mesecih znali zelo natančno oceniti, koliko nas življenje sploh stane. Prav tako pa bomo – in to je tudi bistvo tega – zmogli ugotoviti, kje imamo še skrite rezerve za varčevanje.
Tu priporočam, da čim bolj razdelite izdatke po smiselnih skupinah, ker boste tako lažje sledili nepotrebni potrošnji denarja in tudi lažje ocenili, za koliko sploh lahko še zategnete pas.

Prepričan sem, da boste po nekaj mesecih z nekaj samodiscipline presenečeni nad rezultatom.Predvsem pa boste s to metodo vnesli več nadzora v svoje finance.

Na koncu še tole: imam narjene predloge v excelu za letne, mesečne in dnevne izdatke, ki si jih lahko preoblikujete po lastnih potrebah. Kdor jih želi naj mi pošlje email. [email protected]

LP
BOS

Popravek: moj email je: [email protected]

o,ktermu se pa tole da brat….omg.

Meni se je dalo in bom tudi koristila predlog od BOOSa.

R

Jap! Kdor hoče bo prebral, kdor pa ne pa ne.

V osnovi gre za moj “patent”, ki sem ga pozneje dodelal z nasveti iz raznih knjig o osebnih financah. In moram priznati je super, ker sedaj točno vem, kam gre moj denar in kje lahko še prišparam ali pa tudi potrošim, če pač zmorem.

Sicer pa komur se razmere čez noč obrnejo (zelo povečajo izdatki oziroma zmanjšajo prihodki) bo tak nasvet z veseljem upošteval.

Meni se zdi predvsem preveč zakomplicirano, tak sistem ti vzame čisto preveč časa in bi meni, ki nisem pretirano redoljubna in vztrajna povzročil vrsto frustracij.

Se pa strinjam s tem, da je potrebno prvo dati sebi. Se pravi, vsaj 10 % dohodka gre takoj v varčevanje. Ga odpišeš in čisto OK živiš s preostalimi 90 %. Pa to velja ne glede nato kakšne dohodke in izdatke imaš.

Meni se zdi tvoj patent super in verjamem, da bo marsikomu koristil in ti bo hvaležen. Jaz imam red na tem področju, so pa bili časi, ko sem se tudi morala še marsikaj naučiti.

Res super in dokaz več, kako si lahko med sabo pomagamo.

Ta tvoj patent jaz izvajam ze en lep cas (vec kot 10 let).

Za vse, ki se jim pa zdi komplicirano:

Sploh ni. Je nekaj dela s tem, da postavis sistem, potem pa tece sam od sebe in ti vzame le kakih 10 min na teden.

Ja tole deluje pri nas že nekaj let.

Ni pa kakšen patent. Je logični potek kako bi naj taka stvar delovala. Nič kompliciranega.

Jaz imam vključene še neke druge zneske, npr vsak mesec na stran 50 eur za izredno vzdrževanje hiše, pa se tko nabere za nove žlebove, kako novo okno oziroma za izredne stroške, da niso potem ti, ko do njih pride tako visoki. Pa za pokojnino, potova.nje, vsak mesec malo na stran, pa potem ni treba naenkrat ogromno plačat. Skratka sam pri sebi ugotovit svoje želje, cilje in ugotovit potrebni znesek, le tega razdeliti na primerno obdobje in po malem na stran.

Bistvena je samodisciplina. Pa zapisovanje vsakega najmanjšega zneska.

Jaz sem tako npr ugotovila, da sem veliko zapravila za časopise in revije, vsak dan sem dala kak evro, na mesec se je pa nabralo. Pa so vsi časopisi in novice na netu objavljeni, revije pa itak eno in isto trobijo vse in jih skoraj nisem prebrala, razen kakega članka. Zdaj jih pa prelistam v trafiki ali knjižnici, sem in tja pa še vedno kaj kupim, ampak občutno manj.

lp

meni je čist ok sistem..pameten zelo!!!
če bi vsi tako delali se ljudje ne bi zakreditirali dov vrh glave

….pol se ti pa pokvarita pralni in pomovalni stroj, povabljen si na poroko,50-letnico, otrok gre v šolo v naravi,sestri se rodi otrok+krst,….in se ti podre celotni izračun. Kaj naj pa zdaj delim in množim. In takih “dogodkov”kot sem jih naštela ni malo. Zato jaz pravim: “po pameti”. Če bi po tem principu računala družina, kjer ima vsak 500 EUR plače, mislim, da bi jih še bolj bolela glava, ko bi prišli do končnega rezultata.

z možem imava lasten sistem knjiženja vseh prihodkov in izdatkov, ki ga uporabljava že kar nekaj let in se zelo obnese. Nikoli še nisva bila niti za dan v minusu, imava točen pregled nad tem, kar zasluživa in kar potrošiva in kar je najbolj pomembno, za kaj potrošiva.
Nama se obnese. Je pa res, da imava sicer vsak svoj račun, ampak izdatke načtrujeva skupaj in plača pač tisti, ki ima takrat potrebna sredstva. Dejansko imava skupen denar, čeprav formalno ločen.

Še mal komentarjev.

Tistim, ki je to preveč zakomplicirano. Najmanj kar je si TAKOJ ko dobite nov prihodek daste na stran tistih x procentov, kolikor ste si jih namenili. Ne čakajte na konec meseca pa kar ostane ostane, ker je to običajno nič.

Zakaj 10%!
Zato ker to pomeni da ste po enem letu prišparali za dobro plačo kakršno že prejemate. Res je da tisti z najmanjšimi prihodki tak sistem teško pokrivajo pa naj se vsaj od začetka odločijo za en manjši procent, ki ga pa potem dvigujejo. Seveda pa si bodo tisti z visokimi prejemki zastavili več 20-30-50% pač odvisno od zmožnosti.

Izredni dogodki!
Ja saj v tem je namen. Če vsak mesec odvajaš 10% ali več, te pač pokvarjen pralni stroj ali drago praznovanje pač ne prizadane preveč. In ravno ti z najnižjimi plačami so najbolj ranljivi. Zato je potrebno vse to “kompliciranje”

Ostalo!
Predlogi so narejeni po mojih izkušnjah in kot sem že uvodoma zapisal, da ima marsikdo kaj podobnega ali svojega. Meni je v excelu boljše kot na papirju, ker imam vse bolj lepo urejeno. Sevada pa si vse tiste, ki sem jim že poslal predloge, le te uredite po svoje.

Skratka kogar zanima in bi rad vnesel nekaj kontrole v svoje finance bo že naredil nekaj podobnega, kdor pa ima preveč ali pa je preveč len pa naj se sebi zahvali za prazen šparovček.

LP
BOS

ma kaj ni email.si? ali morda gmail.com???

Bos, načeloma se s tvojimi idejami strinjam. Ne strinjam pa se z načinom, kako jih predstavljaš. Kot da naj bi zdaj mi vsi planili po tvojih excelih in urejali finance po tvoje.
Verjemi, tudi na roke vodene finance so lahko učinkovite. Pa še na elektriki lahko prihraniš:)

No, jaz ti bom pa rekla hvala za tole. Tudi jaz se sprašujem, kam gre vse skupaj, vendar je zelo težko planirati. Npr. v šoli bodo začeli hoditi na plavanje in rabi starejši nov (večji) nahrbtnik, potem se nam je pokvaril pomivalni, pa potem pralni, pa mož je z masko na avtu na količek nabil, zdaj bomo nove gume, kolegice so se spomnile pobirat za darilo… itak je skozi nekaj, če imaš družino. Kako bi to rešili?

Zdaj si pac kjer si.

V prihodnje pa od place na stran.
Jaz varcujem kar nekaj vec kot 10%, ampak to nima veze. Imam en del namenjen samo varcevanju za redno-izredne razmere, torej za avtomobile, krste, poroke, plavanje in podobno.

Ce izhajamo iz dveh povprecnih plac, recimo 2 x 800€, lahko vsak partner vsak mesec privarcuje najmanj 80€, to je skupaj 160. V enem letu je to 1.920€. Ce temu primakneta se recimo vsak po 80€ za izredno-redne stroske, je to v enem letu se 1.920€. Prvi znesek ostaja, drugi pa se sproti trosi. Je pa popolnoma isto ali placujes registracijo na obroke ali placas v kesu, katerega si med letom privarceval. Kakorkoli obrnes, moras vsak mesec odsteti “tokintok”.
Morda vam ne bo slo cez noc, saj je treba najprej analizirati stroske in ugotoviti, kje zapravljamo prevec (najvec denarja spolzi skozi prste na malenkostih!!!), pa tudi npr. ce odplacujes zavarovanje avtomobila na obroke, bos tezko dal na stran se en obrok, ampak lahko pa das nekaj manj, pa bos naslednje leto imel manjsi obrok in bos lahko vec prisparal.
V glavnem, ce gres z nule in pocasi in brez nekih stresov, si lahko zelo na komot v dveh letih na takem sistemu, ce se pa malo potrudis, si pa v parih mesecih not. Vse je pa odvisno ali si zelis postaviti svoje finance na zeleno vejo ali ne.

Tudi meni ni vsec nacin predstavitve. Kot da si odkril toplo vodo in imamobcutek, da bos zdaj, ko si to spoznanje delil z nami, zelel nekaj v zameno.
Morda se motim, ampak tak obcutek mi zbujas.

Tudi meni ni vsec nacin predstavitve. Kot da si odkril toplo vodo in imam obcutek, da bos zdaj, ko si to spoznanje delil z nami, zelel nekaj v zameno.
Morda se motim, ampak tak obcutek mi zbujas.

bom še nekaj dodala. Tu izhajate iz 10%, ki jih daš vsak mesec na stran za varčevanje. Jaz osebno ne rečem vsak mesec 10%, ostalo pa veselo zapravit. Vedno gledam na to, da privarčujem največ, kar je mogoče. Ne kupujem nobene stvari, ki je ne potrebujemo. Privoščimo si tu in tam kak izlet, pico itd., ampak to je vse skupaj npr. 3x mesečno. Tako lahko prihranim nek mesec 60% plače, drugič 20%, pač različno. Sedaj dokončujemo hišo in gredo ti prihranki v to, kasneje pa tudi ne mislim trošit vsevprek, ko bo ostalo več denarja, čeprav si bomo sigurno večkrat privoščili obisk kake prireditve, izlet, dopust itd.
Skratka s sprotnim varčevanjem nepričakovani izdatki niso noben problem. Je pa zelo odvisno, kakšni so prihodki, pri dveh minimalnih plačah in dveh otrocih, si težko predstavljam, da boš prihranil kaj več kot max. 10%, pa še to je uspeh.
Po drugi strani pa gledam tudi družine z min. dohodki, ki za moje pojme razmetavajo še tisto malo, kar zaslužijo, za nepotrebne stvari ali predarage stvari, čeprav so na voljo cenejše in prav tako dobre. V bistvu je problem, da se večina ljudi nikoli v življenju ni naučila kaj o vodenju osebnih financ, sistemu pa tudi ni v interesu, da bi ljudje preveč vedeli o tem, saj marsikdo od bank naprej na ta račun lepo živi…