POGOVOR Z UMRLIM
Pozdrav vsem!
Pred nedavnim je odšel od mene nekdo, ki sem ga ljubila. Odšel je po lastni volji brez slovesa, brez pojasnila. Vzel si je življenje in končal svoje bolečine.
Jaz pa bi še vedno želela pojasnila, želela bi, da pove zakaj.
Sprašujem se, če obstaja kakšen način komunikacije z umrlim….ima kdo kakšne izkušnje?
POZDRAVLJENA bati!
Zelo žal mi je, da doživljaš isto kot jaz. Nisem pa razumela tvojih besed, da upaš, da bo nekega dne prišel domov…torej še živi? Ali si mislila isto kot jaz?
Z realnostjo se je prekleto težko sprijazniti in čas ne celi ran. treba pa se je naučiti živeti naprej s to veliko rano za tiste, ki nas imajo radi!
Veliko lažje pa bi bilo, če bi RAZUMELI, kaj ne?
ves čas je zraven tebe… (oglej si temo “verjamete v življenje po smrti”)…tako, da komunikacija ni problem… samo moreš si želet. usedi se… pravijo, da če imaš roke obrnjene proti nebu pomaga pri komunikaciji…noge položi na tla, globoko zadihaj, popolnoma se sprosti… in mogoče ti bo uspelo… pripomočkov pa ne potrebuješ, le kakšna njegova stvar ti bo prav prišla. Veliko uspeha!
Lp, Ann
Pozdrav Seneka, bati..mi lahko pošljete zs ali na mejl [email protected].
Žal sem izgubila tudi meni drago osebo zaradi samomora. Ni lahko, ampak gre nekako, delam nekaj za šolo, če želite anonimno sodelovati.
HVALA.
a.
Prižgeš svečo, pokloniš cvetje ali kar koli, kar je pokojni imel rad. Prosiš, da je v miru, kjer koli je in da si ti v miru sama s seboj in z njem in mu povej vse, vse kar tiši in boli, naj solze tečejo. Povej mu o svoji jezi, ker te je zapustil, o žalosti, o tem kako ga pogrešaš in da ni fer, povej kako se počitiš, kaj občutiš,..
Moja tri leta stara hči, mi je včeraj nonstop omenjala mojega očeta ki je umrl pred dvema mesecema, svojega dedka.Pa naj vam povem da z njim ni bila preveč povezana.Ostala dva otroka sta bisteveno bolja, morda Kako da ga ni doma, da je šel v bolnico…Zvečer ko sem jo spravljala spat pa je rekla; veš mami, ata je umrl….veš je bil tunel in je šel skozenj…”Potem pa sem jo vprašala in kaj je bilo potem…Pa je rekla:”Ko je šel skozi tunel potem je bilo pa vse dobro…?” Pa mi razložite kako lahko triletna deklica to ve. ??
Ne verjamem.
Ne verjamem niti, da se kdo pogovarja z duhovi. Ne verjamem pisateljem, kot je James van Praagh. Njegovo Zdravljenje žalosti sem prebrala v velikem upanju, da me bo potolažila, ker so tega avtorja tako hvalili ravno na tem forumu. Brala sem in knjiga je do tričetrt realna, potem pa se začnejo njegove pravljice in izmišljotine, da sem bila čisto ogorčena in jezna in razočarana in mi je bilo še huje kot prej, ker nisem verjela več niti tisto malo, kar sem prej. Opisuje, kako je šel k družini, kjer je umrla majhna deklica in se pogovarjal z njenim duhom. Rekla mu je, naj jim pove, da je šola tam lepša kot doma in da lahko poje sladoleda kolikor hoče. Šola in sladoled???
Ni vse tako nedolžno, kot zgleda in spet ni tako strašno. Če se začnejo dogajati take in drugačne “nenavadne” stvari, pomeni, da je nekaj kar veže pokojnika na ta svet, nekaj želi od vas, lahko pa pa je to tudi iz vaše strani. Lahko pa vas želi samo opozoriti pred nečem. Verjetno ste bili z njem/njo tudi močno povezani, čeprav mogoče tega za časa njegovega življenja niste občutili . V taki primerih je najbolje, da greste prižgati svečko, da se pomiri, če je za vas to moteče. Premislite o tem.