grda račka
Enostavno ni fer, da imajo eni dobro postavo, lep obraz, dovolj denarja in dobro izobrazbo – drugi pa nič od tega – in potem te še zadene nesreča.
Zakaj ne morejo biti dobrine malo bolj enakomerno razporejene? Nekdo bi imel srečo v ljubezni, drugi v službi …
Bivša sošolka na faksu – neznansko lušna, fantje so se pulili zanjo.
Jaz sem bila od vekomaj grda račka. Ne vem, pač tisti obraz, ki ni nič posebnega, nesorazmeren, skratka neprivlačen.
Prihajala je iz bogate družine, niti štipendije ni potrebovala, starši so ji kupili avto, imela je vse knjige, ko smo si jih drugi v knjižnici sposojali in seveda čakali nanje, da jih nekdo vrne, preden smo jih lahko vzeli.
Jaz sem dobivala štipendijo, pa sem še morala delati, ker je štipendija zadostovala za prevoz na faks, nekaj knjig in kakšen bon. Z denarjem, ki sem ga zaslužila z delom, sem si plačevala obvezne terenske vaje, materiale in hotela plačati diplomo, ker je res draga – tisk, vezava, zagovor … Da ne naštevam. Potem nam je lani neurje odkrilo streho in seveda smo dobili od zavarovalnice figo in pol in, če nisem hotela, da mi dež kaplja na zvezke v moji podstrešni sobi, sem dala svoj prihranjeni denar za streho. Tudi brat je prispeval in starša sta dala tisto malo, kar sta imela, da smo lahko pokrili hišo.
Zdaj ima sošolka službo (ker je seveda brez težav doplomirala), družino (ker se je seveda brez težav poročila) in živi mirno lepo življenje.
Jaz pavziram in delam za mizerno plačo kot snažilka, da bi si zaslužila toliko, da bi končno lahko diplomirala. Zaprosila sem za pomoč na zavodu, ampak so rekli, da še rešujejo, ker je bilo ogromno prošenj … Moža nimam, še fanta ne – ker pač izgledam povprečno, imam skromne ponošene obleke in sploh nisem nič posebnega za pogledat.
Krivično je, eni imajo vse, drugi nič.
nekdo iz Somalije bi rekel takole: imaš starše, brata, ste v svoji hiši, imela si možnosti priti od visoke izobrazbe, si zdrava, imaš obleke in hrano… Skratka z bolj pozitivnim pristopom se da kaj naredit in izboljšat.
Sama tudi nisem ravno lepa, prihajam iz tipične delavske družine s socialistično bajto, stoenko itd. Tudi z delom in skromnostjo sem se prebila skozi fax, dosegla akademski naziv, spoznala moža, ki takrat tudi ni imel nič, razen male kmetije… Danes nas je pet, srečni in hvalabogu zdravi, dohodke sva v nekaj letih podvojila, kmalu se selimo… Da vse brez kakih vez in poznanstev, samo pomoč sorodnikov in prijateljev pri fizičnem delu pri gradnji hiše.
Bolj optimistično no! Ne se samo sam sebi smilit, to vodi samo navzdol, čeprav vem, da je včasih zelo težko. Če se primerjaš s takimi, pa še težje.
Verjamem, da te marsikaj na svetu upravičeno moti, ampak tvoj način razmišljanja je napačen in z njim najbolj škodiš sama sebi.Primer: praviš, da nimaš ne fanta ne moža, ker pač izgledaš povprečno. Po tej logiki so poročene oz. oddane le atraktivne osebe, Saj veš, da to ni res. Sicer pa ne velja zaman pregovor, da imajo vsake oči svojega malarja. Koliko je ljudi, ki jih pač ne moremo šteti med lepe, a so tako zanimivi in karizmatični, da smo radi v njihovi bližini (tak je zame npr. Adi Smolar pa še marsikdo drug). Če ne boš vedno tako zamorjena, zavistna in črnogleda, če se ne boš vedno videla v vlogi žrtve neusmiljene usode, se ti bo življenje brez dvoma zasukalo v lepšo smer. Premišljuj tudi o tem, ali nisi vendarle v marsičem na boljšem od omenjene sošolke. Ti si se za marsikatero stvar morala boriti, njej je do zdaj vse priletelo v naročje, misliš, da bo vedno tako? Premisli, kaj lahko pri sebi spremeniš brez trošenja evrov.
Pozdrav!
Tko je, nimaš kej. Umetnost je, da iz tega kar imaš narediš najboljše kar se da.
Mene tud zanima zakaj hudiča nimam kakšnega talenta al pa vsaj bogate starše, če že vsega tegs nimam, pa bi vsaj malo več samozavesti.
Je pa res, da se kolo življenja obrača, lahko se zgodi, da se bo tvoja sošolka hitro postarala, mož jo bo pustil, ti boš pa zadela na lotu in se z leti polepšala:-)
Dokler se boš primerjala z drugimi, nikoli ne boš imela nič. Dokler jim boš povrhu pa še nevoščljiva, boš pa tudi karakterno izredno neprivlačna. Torej, izbiro imaš, ampak ti se odločaš za najslabše možno.
Malo manj se smili sama sebi. Nikjer ne piše, da moraš furati svoje življenje po nekih nenapisanih regelcih. Stvari se velikokrat zgodijo z razlogom, tudi če ga takrat ne dojameš.
Zakaj si fouš bivši sošolki? Bodi ponosna nase, da si sama dosegla veliko stvari, zaslužila svoj denar, sama plačala šolanje (terenske vaje, diplomo…), staršem si pomagala, da ste popravili streho…
Njej v življenju ne bo treba niti migniti s prstom in bo vse lahko imela, bo superlepa, superdobra, super…. ti pa si lahko ponosna nase, na svoje vrednote in naj ti jih ne bo sram tudi povedati.
Kot so že napisali predhodniki, imaš kje bivati, imaš obleko, da te ne zebe, imaš znanje, si delavna, vestna in poštena….bodi ponosna na to, bodi samozavestna, bodi optimistična. Verjemi, imaš mnogo več kot ona!!!
Srečno.
Je to foušija, če si želiš malo lažjega življenja?!
In primerjava s somalijo?! Ali, ne veš kako bo jutri, total neumestno! je pa uspešno za manipulirati z ljudmi na račun katerih se drugi bogatijo!
Na svetu ni pravice!!!! Zakaj? KER JE eni NOČEJO.Ker si eni dovolijo biti več kot drugi,samo če pogledamo način plačevanja in ogromnih razlik na račun izobrazbe, odgovornosti……kakšne le…..In ne nimamo vsi enakih možnosti! Pa bi jih morali imeti. Vsi smo le homosapiensi.Ali pa tudi ne!
Pes, človekov najboljši prijatelj,
a človek človeku najhujša zver.
Kako žalostno od najinteligentnejšega bitja na planetu!
Kdo je grda račka?!
Olala, iz tebe kar vre jeza nad nepravičnim sistemom. Moj nasvet je pač ta, da najdeš rešitev, ki ti bo omogočila znosno življenje. Lahko pa se boriš z mlini na veter in si celo življenje zagrenjena.
Kdor se vedno primerja z drugimi, ni nikoli srečen, vedno je nekdo, ki je lepši, bogatejši, ima boljši avto, partnerja, bolj luštne otroke, je bolj inteligenten…..
Jaz pa razumem račkino poanto – enostavno te razkuri, ko vidiš, kako gredo nekateri skozi življenje z rokami v žepih, ti se pa trudiš in mučiš in delaš in še ti gre narobe vsaka druga stvar, ki se je lotiš in se kar naprej dogaja nekaj, kar te zavira … Človeku enkrat vse dol pade.
To ne pomeni, da se strinjam z njo ali sama čutim podobno. Mislim pa, da vsak človek v življenju kdaj doživi trenutek slabosti, v katerem prevlada takšno razpoloženje, kot ga je zaznati iz račkinega sporočila.
Saj ni videti, da je zagrenjena in obupana – če ne ne bi dosegla tega, kar je. Samo malo sočutja in spodbude si je zaželela (tak občutek sem jaz dobila) in mogoče kakšnega sorodnega mnenja … Pa je takoj dobila klofute z vseh strani, da je zavadna foušna zamorjenka in zaradi tega splošno neprivlačna. Dajte no malo bolj široko gledat na stvari. A vam nikoli ne upade volja do življenja? Prepričana sem, da vam – samo ste takrat toliko pametni, da ne greste o tem pisat na forum, kjer bi vas potem še kup folka nazmerjalo … 🙂
Kar pogumno, račka, ko bo PMS mimo, bo svet spet lepši 😉
Sistem upravljajo ljudje, kakšni…kako…
Je moje pisanje res sama jeza ali zgolj kruta realnost, ki si je nekateri nočejo priznati in ji pogledati v oči?
Opisovanje realnosti ni zagrenjenost.
In zakaj misliš, da ne živim znosnega življenja? mogoče sem pa celo srečna?
Ampak ta sreča in znosnost mi ni zameglila vida!
seveda je kruta realnost, sem pač jezo narobe razbrala zraven. Glede znosnega življena sem bolj mislila na grdo račko, ki očitno ni niti približno zadovoljna.
Drugače pa tudi jaz vidim to realnost, ne plavam v oblakih. Razlika je v tem, kako se s tem soočiš. Imam namreč znanca, ki kar naprej stoka nad nepravičnim sisitemom, se primerja z lastniki firm, kako on nima nič itd. Zadovoljen ni nikoli in z ničemer. To je sicer gibalo razvoja, vendar če tak odnos do sveta prevlada, si samo nesrečen, vsaj on je. In vsi okli , ki moraj nonstop poslušat jamranje. Pa ima povprečno slo plačo, torej več kot večina, skoraj nov avto, stanovanje pri mamici, malo gre k punci, za nič na svetu ne rabi skrbet, kot za svojo rit.
Da je življenje krivično, pa ve vsak človek, ki je vsaj iz pubartete, če ne prej.
V težak položaj te postavljajo situacije, ko potrebuješ denar, ki ga nimaš. Obstajajo ljudje, ki imajo denar, a ravno tako niso srečni, saj se z njim ne more kupiti vsega. In verjemi, da ima čisto drugo vrednost avto, za katerega si se moral sam potruditi, da ga lahko imaš … Predvsem pa, da se zares ohranja tisto lepo, kar si znal videti, doživeti.
Že kot majhna nisem toliko občudovala v ljudeh lepote, kot zabavnost s kančkom skrivnostnosti. Še danes sem raje v družbi prijetnih, duhovitih, pozitivnih ljudi, kot nekih silnih lepotcev, ki nenehno iščejo potrditve, da so superlativni. V vsakem je nekaj posebnega: v pogledu, nasmehu, načinu gibanja … Toplina je tista, ki greje. V tebi jo lahko vidijo drugi takrat, ko jim jo pokažeš.
Vsak se po malem ziblje skozi življenje: navzgor in navzdol. Ko si zgoraj, se tega zavedaj in uživaj. Ko si spodaj, si reci: “Zdaj gre lahko le navzgor…” Prej ko slej se obrne tudi v to smer.
verjamem, da se ti vse skupaj zdi zamalo – ampak vedi samo nekaj: čim se začneš primerjati z drugimi, avtomatsko postajaš čedalje bolj nezadovoljna.
To je isto kot pri dojenčkih, kjer pediatri pravijo, da ga ne smeš primerjati z drugimi, ampak moraš meriti samo njegov lasten napredek.
Naj te zavist žene v izboljšanje sebe, ne pa v igranje žrtve in nekakšne Pepelke.
Velika večina zagrenjenosti nima čisto nobenih resnih temeljev. Svetobolje je luštno pri 16-ih, pri 25-ih je pa treba že kaj narediti iz sebe glede na to, kar imaš, ne samo jamrati, česa vsega nimaš in se ozirati po drugih. Življenje ni narejeno za slabiče, ki zmeraj samo iščejo dežurnega krivca za vse, kar je v njihovem življenju narobe in zgodbe na MON-u mi to prepričanje samo potrjujejo. Nihče te ne more osrečiti, če se sam nočeš.