pomoč pri matematiki 2.razred
pa smo spet tam..komaj se je pričelo šolsko leto in sem čist brez idej, kako drugošolčku pomagat pri osvajanju številk.. Ima strašen odpor do številk..vse pomeša..do 20 z veliko težavo šteje, računa samo na prste, pri učenju rabi ogromno časa, da pogrunta vrstni red številk..počasi sešteva in odšteva..kako se spopasti…trudim se obvladati in dajem mu upanje, da bo tudi on znal hitro računat, tako kot ostali…je pa čisto preplašen, ko gre zjutraj v šolo..
Mogoče tu najdeš kaj uporabnega:
http://uciteljska.net/ucit_search.php?mode=search&contribute_predmet=30
Kot bi brala našo zgodbo,s to razliko ,da naš s pomočjo prstov še kar hitro in pravilno zračuna.Zaporedja tudi niso problem,ne more si pa zapomnit kako se število imenuje.Obopujem jaz,obpuje otrok,sošolci ga zbadajo,vsak večer joka:(
Sicer močno dvomim,da bova tukaj dobile nasvet.Glede na pisanje zadnjih dva dni, otroci teh mam vse to obladajo že pri 4 letih. :((
Ne, je tukaj še en tak. Tudi naš računa še s prsti, manjša števila sicer že brez, nikakor pa si ne zapomni simbola. Če ga vprašaš, koliko je devet, takoj pokaže, koliko prstov je to, če pa mu devet narišeš, šteje do devet, da zna povedati. Groza! Lani proti koncu leta sem dva meseca vsako popoldne sedela z njim in vadila. Na koncu sva že oba jokala, ker mu 5, 6 in 9 nikakor niso ostale v glavi. Čez poletje je potem spet malo pozabil.
Se bojim, da se bo vsa zgodba ponovila še s črkami!
Jaz drugega recepta nimam, kot da sedim z njim, piše številke in zraven glasno izgovarja, kaj je napisal. Pa čim več računov. Dril, v glavnem.
Zato tudi dobim pike, ko mamice otrok, ki nimajo težav, pametujejo, da ni treba z otrokom nič delati, da gre samo za podpiranje lenobe.
Kakšnega hdega recepta za preblisk v glavi s strani matematike ni. Vztrajajte in vadite in nekega dne se bo posvetilo. Matematika je zelo pogojena z razvojem. Zato ne obupajte, ampak poskučajte s čim več ponazorili, s kakšno smešno zgodbico ali sličico za število, ki se ga težko zapomni. Trik, da se možgani nečesa zapomnijo je poleg stalnega utrjevanja tudi nenavadnost in ustvarjanje povezav.
V sobici mu nalepite kakšen zanimiv plakat s številkami. Ko greste na sprehod štejte kakšne zanimive stvari (pa magari pasje kakce), seštevajte in odštevajte. včasih ga kar tako vprašajte, koliko je npr. avtomobilov na parkirišču, koliko rdečih, belih, katerih je več, za koliko,….
Naj bodo to stvari, ki so otroku zanimive!
Nikakor pa ne vnaprej obupavati, da bo isto s črkami. To sploh ni rečeno!
Če je problem v simbolu, potem mu skušaj vsak simobl prikzati na čim bolj izviren način. Npr. A kot lestev, I kot iglo ali svinčnik, J kot liziko, ali črva, ali trnk, N kot tobogan,….
Seveda si pomagajte tudi s stavnico, kjer simbol povežeš z glasom npr. A kot antena, I kot igla, J kot jagoda,….
Delajte sproti, vsak dan za nove črke in obvezno ponovite stare.
Binki hvala za nasvet s simboli.Sem jih takoj preizkusila,ker na to nisem pomislila.
Vzela sem stavke iz pravljic: za devetimi (9) gorami
štirje (4) mušketirji
volk in sedem (7) kozličkov
Ostala števila pozna.
V 10 minutah si je zapomnil,vendar preden jo izgovori sam pri sebi ponovi stavek.Sem morala zapisat,ker sem tako vesela!Končno nekaj napredka.
Stopi do učiteljice. Pa skupaj poiščita pot. Ona ima za sabo verjetno že kar nekaj otrok, izkušenj, fint. Po mojem bo imelo večji učinek, če bodo stvari tako v šoli kot doma prikazane na isti način. Da ne bo otrok še bolj zbegan in prestrašen, ker učiteljica uči eno, mama pa pravi malo drugače. Komu naj “verjame”?
In, verjemi, ne obvladajo vsi vsega. So kar precejšnje učne težave tudi že v drugem razredu.
Smo na istem. Razbijamo si glavo kako naj še pomagamo. Nekaterim ni jasno, da tisto kar je njim logično, mojemo otroku enostavno ni.Pa se trudimo in rijemo naprej. Enkrat bo že- odrasli to že vemo, da se je še vsak naučil.
Samo otoka skoz spodbujat in pazit, da ne bo že čist scagal je “težko”.
Pa mi pravi, da je težko, pa kdaj se bo naučila, pa drugi že vse prej rešijo ona pa še kar računa.
Trmasti kot smo ni vrag, da nam ne bo enkrat uspelo.
Za črke oz. branje pa me ne skrbi, čeprav še ne zna brati.
Tko, da veliko naših otrok je v tem šmornu. In ni me sram priznati.Ja trudimo se, da pomagamo, dodatno delamo z njo. Ja in je šele v 2. razredu.
Jaz sem mojim otrokom narisala abecedo(slikico in črko) in jo nalepila na steno še preden so šli v šolo.Tako so imeli vedno te slikice pred očmi in ena se je naučila brat, da še sama ne vem kdaj. Še sedaj, ko sp v višjih razredih naredim barvaste plakate(npr.formule,pravila…)in jih nalepimo nad pisalno mizo. Še vedo ne, kdaj se naučijo to, kar bi se sicer težko.sicer pa imate za računanje do 20 še skoraj celo leto časa.Za črke pa tudi.Lep pozdrav in veliko uspeha.
Hoj,
kaj pa kakšne pesmice? V smislu “En, dva – ropota”… Daš še malo več vsebine in tisto vsebino potem še narišeš. Recimo “pet se smeje, šest se joka, devet se sonči kraj potoka”. Lahko celo “uglasbite”. Če bo imel pesmico tudi, bo zagotovo lažje. Predvsem, če se otrok težave zaveda in si jo želi odpraviti.
Najdi otrokovo močno področje, potem pa poišči rešitev na njegovem področju. Narišite mu številko 5 na kolo, 9 koš za košarko,…
Pomagajte si z asociacijami – pravimi ali umetnimi. Hišne številke, številke nogometašev, morda naredite kakšne lutke. Recimo lutko, ki ji je ime Pet in ima svoj značaj, svoje lastnosti. Potem vsak večer namesto drila povej zgodbico o bogi Petki, ki je spet zašla v težave. Pri tem naj ima lutka Pet seveda obliko petke ali petko narisano na majčki,… Pet je lahko punčka, Šest muca,… naj otrok izbere. Morda ga že številka sama na kaj spominja. Naj nariše iz 9 nekaj, na kar ga spominja.
Predvsem pa otrok ne “drilajte”. S tem ne mislim, naj ne ponavljajo, ker očitno morajo veliko ponavljati. Ampak skušajte početi to kje drugje, kot za pisalno mizo z zvezkom pred seboj. Da se otroku ne priskuti.
Drage mamice,
naj vam povem , da je zaskrbljenost odvec. Matematika je povezana z samim razvojem dojemanja–treba je dati casu cas.Zal je program 9. letke tako nastrojen, da otroci z mocnim predznanjem pri 6. letih delajo z lahkoto, zatakne se pa taksnim, kateri se niso dovolj dozoreli.Vzemitena primer otrok rojen jan. in otrok roj. decembra, tukaj gre dejansko za leto dni razlike, tako v letih, custveni in intelektualni starosti. Jaz sem iskoristila cas voznje v avtomobilu npr. z razlicnimi igricami.Npr. ,,povej prvi glas besede balon, prvi glas besede figa i.t.d Ko je osvojil prvi glas smo zaceli z zadnjim, in nato se igrica stopnjevala koliko glasov a slisis v besedi ananas i.t.d.Matematicna igrica je potekala tako :imas stevilo 3..sin rekel ja…ga vidis sem ga vprasala ..on : ja..dobro zdaj pa dodaj stevilu 3 –imas –se 3–in kot iz topa je izracunal.Seveda je prav da uporablja prste, ker s tem se urijo precepcije– predstave.Nadgradnja je bila sestevanje vec stevil–nato se vkljucite odstevanje..in vse postaja lazje.Ni imel obcutka da se dejansko uci.Seveda je potem vodil igrico on..mene spraseval..zraven sesteval in odsteval..ce sem prav izracunala. Jaz sem celo delala na predstavah tako, poglej zdaj sva tukaj, peljeva se domov, katera pot se tebi zdi najblizja..in nas je on besedno dejansko usmarjal.Najhuje je otroka posest za mizo in “drilati”–pojavi se lahko odpor do sole..in potem imamo se kup tezav zraven.
To smo poceli kadarkoli, kjerkoli, na sprehodu, na morju, na poti v glasbeno solo, na poti domov iz sole.Dober recept, marsikomu ga povedala in je zares ucinkovit. Enako bilo s postevanko, najprej veckratnike– torej hitro sestevanje i.t.d. Ko zacnejo z geometrijskimi telesi, ni dovolj govoriti, otrok mora imeti predstavo…jabolko– krogla, kvader- omara, komoda, kocka– skatla , i.t.d
Za konkretne tezave vem lahko posredujem se vec navodil, po poklicu sem spec.pedagog, in imam vec kot dovolj iskusenj.
Srecno— ce boste sami verjeli v uspeh, bodo vasi otroci tudi.