Pozdravljeni,

Star sem 21 let; že tri leta trpim za znaki fibromialgije. Pišem v upanju, da se bo našel še kdo, ki ima iste/podobne težave. Po naravi sem dvomljivec; priznam, da v omenjeno bolezen najverjetneje ne bi verjel, če je ne bi izkusil na lastni koži.

V mojem primeru ni v ospredju utrujenost, zaspanost, pač pa bolečine v mišicah, ki so večino časa lokalizirane v predlu med lopaticami, kjer si tipam zatrdline. Bolijo me tudi sklepi na dlaneh. Pomaga le toplota in masaža, ki jo kombiniram s protibolečinskimi tabletami (slednjega se poskušam posluževat čim manj). BOlečine se pojavijo večkrat na teden, vendar ne trajajo cel dan (nekaj ur do pol dneva). Istočasno mi nekoliko naraste temperatura, pojavljajo pa se tudi trzljaji živcev (podbni občasnemu utripanju živca pri očesu) po celem telesu. v celoti bi stanje opisal kot čudno gripo, ki se pojavlja v presledkih že več let.

O tem kako se ob vsem tem počutim… jeza, spraševanje, s čem sem si to zaslužil, bo kdaj bolje, me kdo razume…

Nobenemu ne želim te izkušnje, je pa vseeno lepše, če veš, da te kdo razume in doživlja enako.

Lp

Spoštovani, menim, da ste na pravem forumu. Tukaj lahko srečate bolnike s podobnimi bolezenskimi izkušnjami, vendar so med nami tudi individualne razlike …

Čeprav je FM prevladujoče žensko (!) obolenje in se pojavlja najpogosteje v srednjem odraslem obdobju (med 30. in 40. letom starosti), zanjo zbolevajo (sicer redkeje) tudi moški in tudi mladostniki oz. otroci. Kot zanimivost: v zadnjem času celo opažamo, da se nam na Društvo s podobnimi zdravstvenimi težavami oglaša vse več moških.

Izhodišče vsakega zdravljenja je postavitev diagnoze. Ker se vam ponavlja povišana telesna temperatura, vam svetujem pregled pri infektologu in po potrebi morda še revmatološki pregled. Prva logična pot pa je seveda obisk izbranega osebnega zdravnika.

Kaj lahko storite sami v sedanji situaciji:
– Poskušajte obvladovati bolečine z dosegljivimi analgetiki in ne pristajajte na “junaško prenašanje bolečine”.
– Redno vsakodnevno kopanje v topli vodi (v domači kadi ali kako drugače) lahko precej omili zakrčenost mišic.
– Če so vam dosegljive tudi druge oblike fizikalne terapije, jih izkoristite.
– Vaje za gibljivost, raztezanje, moč in vzdržljivost prilagodite svojim trenutnim zmogljivostim.
– Hoja velja za najboljšo aerobno vadbo za fibromialgične bolnike.
– Čim bolj se poučite (!) o svoji bolezni. Vstopite na društveno spletno stran, kjer boste našli nemalo koristnih informacij. Seveda tudi na tujih spletnih straneh.
– Sprehodite se po tem forumu, kjer boste med starejšimi prispevki srečali številne osebne zgodbe.
– Lahko se vključite v najbližjo skupino za samopomoč ali pa se aktivno vključujete v pogovore naše virtualne skupnosti. Izkoristite lahko tudi možnost zasebnih sporočil.

Dobro je imeti v mislih, da se bolezen običajno ne pojavi z jasnega neba, temveč je največkrat rezultat preteklih pregreh proti lastni naravi. Telesna bolezen pa je tudi preizkus duševnega zdravja. Zapadanje v jezo in iskanje lastne krivde za nastalo situacijo je sicer “normalno”, ni pa produktivno. Zamenjajte ju raje s povečano motivacijo in sprejetjem aktivne vloge pri spopadanju z boleznijo.

Toliko zaenkrat, sedaj smo vam naložili kar veliko dela na samem sebi, ki vas čaka. Oglasite se spet s kakšnim sporočilom ali pa kar tako, na kratek klepet!

Kadar rečemo komu: “Bodi pogumen”, mu hkrati rečemo: “Nisi sam!” (P. Bosmans)

Vse dobro!

Hvala za odgovor in vzpodbudne besede.

Večino stvari že prakticiram. Tudi pri osebnem zdravniku sem že bil (večkrat). Meni, da sem zdrav. Poslal me je k nevrologu, ki ni podal diagnoze.

Trudim se ostat optimističen. Načeloma mi uspeva, kdaj pa kdaj pa spodleti.
Bom se še naprej skušal vesti čim manj “normalno” in čim bolj produktivno:)

Lp