jok pred spanjem
Pozdravljeni
Če sem zgrešila forum me usmerite na pravega.
Imam 7 mesecev staro hčerko. Pred popoldanskim in večernim oz. nočnim spancem do sedaj ni bilo problemov. Že ene deset dni pa se zelo joka. Pade v jok, ki se ga ne da umiriti. Imava vsak dan isti ritual pred spanjem tako da ji je jasno da gre spančkat. In seveda tudi ob isti uri. Ampak ko podreva kupčka jo položim v posteljico se meni in njej sesuje svat. Meni se srce trga, ker jo ne morem ali ne znam potolažiti. Če jo božam me praska ščipa v glavnem zelo je huda. Sem poizkusila tudi tako da sem jo dala spat na mojo posteljo in sem se zraven ulegla, bilo je grozno, ščipanje, lasanje vse živo me je doletelo, ko sem od nje vstala je bilo še bolj hudo, histerično jokanje. Teme ne mara inji zaves ne spučam, to smo kaj kmalu pogruntli in od takrat do sedaj ni bilo problemov. Če ji hočem kaj peti, me itak preglasi in nima pomena. Če jo pustim da grem iz sobe joka največ 10 minut potem se umiri še malo počeblja in zaspi.
Ne morem razumeti zakaj?
Potem, ko zaspi, popoldan spi od dve do tri ure. Noč prespi celo.
Lepo prosim pomagajte še s kakšnim nasvetom, ker ko grem iz njene sobice tudi meni tečejo solze.
lotty4, pozdravljeni!
Imate 7m deklico, ki se je zadnje dni začela pred spanjem zelo jokati. Ne ostane vam drugega, kot da jo odložite, počakate nekaj minut, ko sama neha in zaspi.
Kako deklico zvečer nahranite? Ali ste kaj spremenili, morda uro večerje, začeli dajati gosto hrano v tem času in podobno. Je bila deklica kaj bolna ali cepljena? Opažate izraščanje zobkov, da bi jo zvečer bolj bolelo? Ste jo doslej uspavali z dojenjem ali dudo, zdaj pa to ne deluje?
Pri nekaterih dojenčkih in tudi malčkih v določenem obdobju enostavno več ne delujejo načini, metode, rutine, ki so delovali dotlej. Je mogoče, da bi deklico umirili, če bi ji omogoči sesanje, grizenje kakšnega predmeta (mehko hladno gumijasto npr.)?
Ali deklica razvojno prav zdaj vidno napreduje, osvaja kakšne nove položaje, se veliko kobaca, je veliko zunaj? Možno bi bilo, da je prezasičena z dražljaji in rabi umiritev. Je tudi doslej kdaj, ko je bila preutrujena ali prezasičena z dražljaji (npr. obiski drugih ljudi, izleti, kjer se je veliko dogajalo, hrup v okolici ipd.) tako jokala, s čimer bi pokazala, da jo to moti? Res ni prijetno otroka puščati, ko se joka, prav gotovo vam je zelo težko. Ste poskusili z zibanjem na veliki žogi, vožnjo vozičkom po sobi, vožnjo z avtom, ali morda le kratek skok ven pred hišo, če je mogoče (sprememba situcije, svež zrak, druga scena lahko otroka včasih v trenutku umirijo).
Če pa se bo sama s sabo v sobi kar umirila, pa se nato še malo pogovarjala in zaspala, potem je tudi čisto možno, da se mora otresti vseh dražljajev in umiriti sama. Zanimivo, da zna potem sama zaspati, če prav razumem je to brez dude ali česarkoli, hm, tega ne zmore prav dosti 7m dojenčkov… Otrok, ki je nesrečen in išče varnost, bližino, našo pomoč, v tej starosti najbrž ne bo kar nehal jokati in čebljal sam s sabo. Gotovo se boste na njen jok lepo odzivali čez dan, pa ponoči, če bo treba, zato bo deklica od vas dalje dobivala potrditev, da vam lahko zaupa in se na vas zanese! Morda bo tole samo prehodni preblisk.
Lahko pa ji rutino tudi malo podrete, da porušite ta moteči vzorec! Malo premešajte čas odhoda domov, umivanja, večerje,… lahko tudi spanje popoldan malo premaknete… poskušajte več rutin, pa morda najdete novo ustreznejšo.
Pozdravljeni
V tem času, ko vam odgovarjam žal nisem imela časa za računalnik, zato sem v tem času že, vsaj upam, rešila problem pred spanjem. Takoj naslednji dan, ko sem vam pisala o težavi sem zatipala zobek. Zato sem v lekarni kupila gel za prve zobke in ga zvečer uporabila. Uspeh je bil popoln, nič nismo jokali, spet malo pogovarjanja, cviljenja, igrala se je s prevleko in potem zaspala. Ja moja mala punčka res zaspi brez dude, brez uspavanja. Zato mi res ni bilo jasno zakaj mora sedaj jokati. Seveda vam moram povedati, da ostali okrog mene (mož in drugo sorodstvo) so mi dali nasvet : Zjoka naj se, bo že zaspala. Ne morem vam povedati, kako sem vesela da tega nisem dopustila, ker dobro vem, kdaj njen jok pravi, mami, mami pomagaj mi, in kdaj nekaj trma, no takrat sploh ni jok ampak kar nekaj kar tako.
Ponoči je v spanju včasi tako hudo zajokala, da me je bilo prav groza. Zmeraj je zaspala nazaj. Sedaj pa sem seeno noč odločila, da bom šla prav gledat, kaj počne ko jokca in cvili. Ma ona je imela take vetrove, da ni bilo nič čudnega, da se je revca zbudila. Sedaj pijeva čaj iz janeža, pa zvečer v popoldanskem času in pa zvečer ji dam par kapljic sab simplxa, pa je veliko bolje.
Ma moje mišljenje je, da dojenček nikoli ne joka kar brezzveze in če bi lahko bi nam verjetno to tudi povedal. Pri nas imamo zelo zelo malo joka, praktično včasih ko podnevi zajoka, kadar se po pomoti preveč potegne za lase ali ušesa, jo prav gledamo in poslušamo, kako naš otroček sploh joče. Na koncu joka se ponavadi samo še trudi da bi jokala in se že vmes smeje tako da se ji še mi včasih prav pošteno nasmejemo.
Hvala za pomoč
lotty4, super, da ste odkrili težavo!
“Seveda vam moram povedati, da ostali okrog mene (mož in drugo sorodstvo) so mi dali nasvet : Zjoka naj se, bo že zaspala. Ne morem vam povedati, kako sem vesela da tega nisem dopustila, ker dobro vem, kdaj njen jok pravi, mami, mami pomagaj mi, in kdaj nekaj trma, no takrat sploh ni jok ampak kar nekaj kar tako.”
***To pa moram dodati – imate zelo dober materinski čut in samozavest. Nekatere mamice smo to ob pritiskih okolice v določenih obdobjih čisto izgubile, pa morale nato veliko delati, da smo si ga pridobile nazaj.
Pozdravljeni
Končno me nekdo res razume !
Zelo sem vesela, da ste mi to napisali, nmreč jaz dobivam ogromno “dobrih” nasvetov. Med njimi je tudi to, ki ste ga vi napisali, potem se tudi bojijo da bo moj otrok “scrklan”, ker sem jo imela preveč na dojkah, ker se je želala skoraj vsako uro dojiti, jaz pa sem ji to dovolila. Potem jo imam preveč po rokah, pa zelo je čudno, ker se pri sedmih mesecih ne zna sama igrati in želi imeti stalno enaga v bližini. Naj povem, da hčerko, ko kuham kosilo odložim v kuhinjo na tla, ji z odejo naredil ograjico za vsak primer če se prekucne, da ne bi udarla z glavico, ona pa opazuje moje copate kako hodijo po kuhinji. Pa naj še kdo reče da je srcklana.
Zdaj uvajaa tudi gosto hrano in včasih poje samo 4 žliče in konec. Ja kaj hUjšega, kar stlačim naj ji v usta. Primi jo za nos da ne bo mogla dihat, pa jih bo odprla je rekla tašča. GROZA !
Ah pa še kaj bi lahko povedala, tudi glede dojenja, kako mi je svetovala da naj ji zvečer dam kar flaško da bo dalj časa spala. Pa nisem, mi je bilo preveč ljubko imeti njenega srčka ob mojem.
Lep pozdrav
lotty4, res ne vem, če je prav veliko dojenčkov, ki bi se znali pri 7m sami zamotiti. Krasno je, ko pridemo nekako pri sebi do tega, da otrok ni več ovira, motnja (kar je v začetku povsem normalno, da tako čutimo, saj se je zaradi njega zelo spremenilo naše življenje, pa če smo si ga še tako želeli in ga imamo še tako radi, kajne) in ga vključujemo v vse nače aktivnosti. Življenje tedaj teče mogoče počasneje, več je motenj, ne gre vse gladko kot nekoč, ampak je pa, ko se sprostimo in to sprejmemo, še bolj čuštno in zabavno.
Srklanosti in razvajenosti smo na forumu dali kontro s tem člankom, ki ste ga morda že brali. Nosite svojega otroka: http://med.over.net/forum5/read.php?94,1980267
Generacijo naših staršev lahko razumemo, kajti tedaj so bila navodila zelo drugačna in, če so hoteli normalno živeti, so jih seveda sprejemali kot pravilna. Pa danes vemo, da vsa niso bila najboljša, denimo dojenje po urniku, napotki, da otroka puščamo jokati, da si ustvarja red in postaja samostojen ipd… A verjetno je silno težko izplezati iz takih okvirov in se postaviti za nekaj novega, posebej če tudi naše mame niso imele zelo dobrih instintkov in so jim jih zatrli v kali nekateri drugi ljudje. No, je pa seveda še eno pravilo, da drugim ne solimo pameti, če nismo nič vprašani, to bi pa vsekakor pričakovali od dobro vzgojenih ljudi, seveda tudi od sorodnikov. Žaj je življenje manj idealno.
No, samo da ste vi ven iz tega, pa je vse ok. Komentarji vam ne morejo več do živega, lahko se mirno nasmehnete in naredite po svoje.
Pozdravljeni,
vaš 4-mesečni dojenček vsak večer pred spanjem močno joče. S čim ste ga do sedaj že skušali umiriti? Je otrok medtem v vašem naročju ali je sam v posteljici? Ali joče zato, ker ga pustite samega? Če joče, potem nekaj potrebuje. Če ga pustite samega v joku, je to zanj zelo stresno. Dojenčki se sami niso zmožni spraviti v stanje dobrega počutja. Potrebujejo nas, zato jim pomagajmo, potešimo njihovo lakoto ali žejo ali potrebo po bližini, ugotovimo, kaj jih moti in to uredimo ter jih umirimo.
Pišete, da ko se po joku umiri in zaspi, je v redu. Če ste ga pustili samega v joku, je verjetno porabil že vso energijo in je omagal od utrujenosti. To zanj ni dobro.
Dodatni viri o jokanju in spanju:
Sodobni pogledi na spanje dojenčka in malčka: http://med.over.net/forum5/read.php?94,4476929
http://med.over.net/forum5/read.php?94,7270961 (8m, bi morala izvajati ukrepe za spanje?)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,7229797 (*zgodba Nadice, 8m, učenje spanja, polemika)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1980691 (Otroško spanje, brez joka v sanje)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,7122883 (7m, joka, zakaj ne zaspi sama)
O učenju spanja z jokom:
http://med.over.net/forum5/read.php?94,5199678 (7m)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1979625 (10m)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1979524 (9m, veliko povezav)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,5748419 (14m, joka, pa noče zaspati)
Lep pozdrav,
Urška V. Škerlavaj,
svetovalka za dojenje pri La Leche League International
Slovenska spletna stran http://www.dojenje.net
Spletna stran organizacije LLLI http://www.llli.org
Članarino ali donacijo lahko nakažete na TRR društva LLL Slovenija pri NLB: SI56 0203 3025 3744 825
V marcu zbiramo za udeležbo svetovalke na mednarodni konferenci v Frankfurtu. Hvala vsem za podporo!