želja po čokoladi (sladkarijah)
Imam en velik problem….in to so sladkarije. Po kosilu se mi neizmerno luštajo sladkarije in to je glavni problem, da se nikakor ne morem držati diete, ker ko pojem čokolado ali pa neko nadomestilo (če le-te nimam doma, načrtno,da je ne bi jedla) mi vse “pade dol” in to se mi dogaja zmeraj znova. Če mi slučajno uspe zdržat dan,dva, največ tri brez čokolade, jo potem, ko pridem do nje, pojem v par minutah. Ne vem zakaj, ampak jaz jo preprosto obožujem in ne morem brez nje. Prosim, če ima kdo kakšen nasvet, kako zatret tako veliko željo po čokoladi.
se opravičujem že vnaprej ampak za vraga, koliko si stara…3 leta???
Vsakemu otroku se da dopovedat česa se ne sme in ti če imaš res željo shujšat, ne mi govorit, da se ne moreš odpovedat čokoladi, sploh če zdržiš tri dni in se potem nabutaš z njo.Prav spominjaš me na malega otroka…ne morem, ne zmorem, ne znam, ne vem kako..hudiča, ženska,odrasla si in začni oz poskusi si to dopovedat…pa ne kupuj si sladkarij, ker se da brez, verjemi. Imam tudi sama težave s težo, ampak če sem pred meseci rekla sladkarijam ne..je to Ne.nihče drug ne bo tega naredil namesto tebe!!
Pa sorry, ampak tko je…
Odvisnosti so različne. Žal je zdravljenje samo eno. Abstinenca. Druge možnoti oz. poti ni. Kot trma odločenost volja in vzdržnost. Zmoreš že. Ali si pa želiš je pa drugo vprašanje. Če si želiš nehati potem boš našla vse zgoraj napisano in zmagala. Če pa je vse skupaj bolj smiljenje samemu sebi in iskanje tolažbe potem je pa krog itak sklenjen.
micika 30…predvidevam,da si ena od tistih, ki se jim sicer tu in tam zaluštajo sladkarije, sicer pa jih pretirano ne pogrešajo, če imajo ostalih stvari dovolj. Ne predstavljam si, da zagrizenemu mesojedcu rečeš, da več ne sme jesti mesa, ali pa nekomu, ki ima zelo rad kruh in ga je pri vsakem obroku, da ga pa zdaj več ne sme. Nisem rekla, da se ne da, ni pa tako enostavno kot se sliši.
čokolada….tud jaz mam to razvado….včasih sem vsak dan kruh jedla….sedaj pojem mogoče na 14 dni eno kajzerco….čokolada pa….če je nimam doma je dobr….to je kot odvajanje od alkohola, cigaret…ne kadim in ne pijem….cel mesec ne kupt nč sladkega, če ti kdo prinese podari naprej….da se, verjemi…potrebna je pa trdna volja in motivacija…..
še daleč od tega da se bi mi jih zluštalo tu in tam. imam jih rada kot sem jih imela prej..ma sigurno sem bila zmožna vsak dan zmazat čokolado ali nutello ali karkol sladkega.sedaj morda vsake 14 dni vzamem kak košček, ker se zavedam da mi ni panike pojest celo milko..vendar je keč v tem, da če bom pojedla eno milko..se mi potem veliko bolj lušta naslednji dan..kot pa če ne jem sladkega.
tudi jaz sem bila “stara 3 leta” (še pred meseci), sem vedela da ni prav, zadržat pa se nisem mogla. edino zdravilo je, da pregreh nimam doma. se še vedno pregrešim in iz trgovine prinesem čokolado, ki pa jo pojem košček ali dva, potem pa jo dam sinu. tudi jaz sem kmalu po kosilu MORALA pojest nekaj sladkega. kozarec nutele je bil lahko prezen v dveh dneh. pa sem se nato nekako prepričala, da je to samo maščoba in cuker, kar pa telo ne potrebuje in mu ne delam nobene koristi, če pojem 30 dkg čokolade. poznalo se mi je tudi na prebavi, nekje sem prbrala, da inzulin dela kot nor, ko se sčadkor v krvi zviša in da se takrat za nekaj ur prekine topljeneje maščobe, četudi smo aktivni oz. sem si rekla zakaj bi pa zdaj šla na kolo, saj je itak brez veze, maščobe so sedaj itak zaščitene, da bi se topile (zradi inzulina, ki mora znižat nenaden porast sladkorja v krvi). to mi je dalo malo misliti. zakaj se trudim in telovadim zaman. in si mislim, če me že ima da bi kaj pojedla raje pojem normalen obrok (kruh, sir, jogurt), še vseeno manj škode naredim sebi, predvsem pa zaužijem precej manj škodljivih kalorij, kot če bi se spravila na nutelo. upam, da ti uspe iz začaranega kroga.
lp
pika
Jaz pa se temu nisem odpovedala. Vedno sem po kosilu jedla sladkarije….zdaj, ko hujšam, pa se temu nisem odpovedala, le količinsko sem omejila, poleg tega pa ne jem več raznih tort, čokolad, piškotov,kinder buenotov, rogljičkov, ampak pojem recimo par rozin v čokoladi, ali lešnikov v čokoladi, ali pa tri piškote polnozrnate, kakšen meden vafelj…..s tem mi je zadoščena ta želja po sladkem, kile mi ne grejo gor in kljub temu mi grejo še vedno normalno dol oz. se mi zdi da mi ne igra nobene vloge pri hujšanju. Samo res, to pomeni par rozin v čokoladi in ne zdej celo vrečko. In odkar tako jem , me čokolada in ostale tipične sladkarije sploh ne mamijo več. Si rečem, da je itak bolje pojesti par rozin v čok. kot pa npr. kinder bueno in je res! Poskusi tako.
Jaz sem odvisnost od čokolade zamenjala za odvisnost od kave :))
Malce za šalo, malce za res: tudi meni se je po kosilu vedno zaluštalo karkoli čokoladnega (čokoladni piškot, nutela, čokolada, čokoladna tortica), nikoli pa bonboni, sadne tortice… Del rešitve je v tem, da cel dan ješ OH z nizkim GI in je potem želja po čokoladi precej manjša.
Meni je bila čokolada po kosilu “crtanje”: zdaj si po vsakem kosilu privoščim kavo z eno žličko sladkorja. Glede na to, da imam nizek krvni tlak, si ne delam nobene škode, čokolada pa me ne mika.
Ne vem, če je moj nasvet zate pohujšanje ali rešitev. Presodi sama.
Takole, slabi dve leti nazaj sem še imela cca 15kg več kot zdaj in en velik problem..Čokolado,sladkarije, politanke, piškote, tortice, sladole..no lahko bi še naštevala saj se razumemo..neomejeno željo po sladkem.Seveda sem si neštetokrat zaobljubila da je to pa res zadnjič, od jutri pa res nobene sladkarije več!! seveda je bil efekt tak da sem zaradi “zadnjič” pojedla še trikrat toliko sladkega da mi je bilo že res slabo,imela zato slabo vest naslednji dan pa sem morda res zdržala ampak ne zadolgo, kmalu me je spet nekaj spravilo iz tira in zgodba se je ponovila,pa znova in znova. dokler nisem zašla v osebno krizo, kjer sem bila primorana “fino garati”, in spotoma sem se morala spopadit tudi s tem problemom, nakar sem prešla v drugo skrajnost, ko sem v celem dnevu pojedla vsega skupaj skoraj da nič, ker sem še vedno imela željo po sladkem pa sem le to utišala v raznih “zdravih piškotih”, polnozrnatih stvareh ki so saj imele pridih sladkorja no in seveda so bile tu tudi stare sladke pregrehe.spotoma sem postala že napol obsedena z zdravim načinom prehranjevanja in športom, seveda so zato kilogrami kar vztrajno lezli dol, moje telo je postajalo dejansko skozi bolj manekensko z lepimi mišicami, moja osebnost in zadovoljstvo pa..ne tako kot bi moralo biti, ne glede na to kako suha sem bila sem še vedno hotela “malo shujšati”, skratka včasih je zelo tanka meja med eno in drugo skrajnostjo, zlato sredino pa je tako ali tako najtežje obdržati, in tako je tudi res. Poglej vsak človek mora najprej spoznati svoje telo, in če ti pač paše čokolada ali sladkor si ne postavljaj nerealnih ciljevda od sedaj naprej pa nikoli več nič sladkega ampak se zadeve loti sistematično,ker je dejansko čisto preprosto: če v telo vneseš več kalorij kot jih pokuriš- se zrediš..simple as that! in če je treba vnos sladkarij omejiti, je to pač treba narediti in pika. preberi si kako knjigo o zdravi prehrani, a vseeno sledi svojemu telesu in postopno zmanjšuj vnos sladkega v telo, predvsem pa se posvečaj športu, le ta ti bo z prakso tako prišel v navado da boš že težko zdržala brez njega. le to ti je garantiran recept za uspeh. meni se po dveh letih še vedno naredi, da se spravim na sladoled in sem zmožna pojesti tudi celo planico če je treba s smetano da se razumemo,ampak kaj češ..sladke pregrehe.. če se ti to ne dogaja redno ni s tem čisto nič narobe (no razen da ti je tisti dan raahlo slabo:) ).
Postavi se že končno zase ker je res da dejansko nisi več otrok in se drži tega kar si zastaviš, ali pa si takih ciljev raje sploh ne zastavljaj. ne obstaja nobena čudežna tableta s katero ne boš več mislila na čokolado, in noben čudežni shake s katerim boš v 1tednu zgubila 10kg, obstaja pa eno čudežno načelo: volja in vztrajnost!!
Sedaj je pa že čas, da se spraviš k delu!!
pa veliko uspeha!
Vsem ostalim pa morda še eno vprašanje, kako uravnavate svojo prebavo da deluje??jaz imam že kar nekaj časa probleme s tem in probavam vse možne načine, ampak ne delujejo vsak dan..dejansko mi je počasi že zmanjkalo idej ker mi vsako jutro pa tud ne paše donat pa kava pa cigaret in še skuta za povrh..
bi bla hvaležna za vsak namig..
LP!
Zadovoljna…
jaz sem zdaj v takšni krizi o kateri si pisala… Pred štirimi leti sem shujšala za približno 30 kg in od takrat naprej sem obsedena z zdravim prehranjevanjem, samozavest pa imam na nuli. Grozno se počutim v svoji koži in rada bi vsaj še malo shujšala… Kako si se rešla tega? Pri meni je vedno huje… Daleč od tega, da bi bila suha (68 kg na 172 cm), ampak samozavesti pa imam bistveno manj kot s 100 kilami… Sem že za psihologa? 🙁 Je še kdo s podobnim problemom?
Glede prebave pa: meni pomaga če vsak dan jem jogurt s kosmiči, recimo za zajtrk. Na daljši rok zelo izboljša prebavo (vsaj pri meni je bilo tako).
LP:)
Mateja,
meni se zdi, da si eno obsedenost spremenila v drugo. Tudi nekateri zdravljeni alkoholiki se zatečejo k cigaretom ali pa postanejo deloholiki (kot moj stric). Sicer je tvoja obsedenost z zdravo prehrano gotovo za telo boljša kot prenajedanja, ampak pri psihi si pa na slabšem (kot praviš).
Jaz sem svoje notranje konflikte preusmerila v tek: in dejansko sem jih samo preusmerila, ker sem tekla iz želje pobegniti težavam, ne pa sprostiti duha. Tega sprva sploh nisem opazila, dokler nisem s tekom ful pretiravala in si nakopala težave s pretreniranostjo. Tri tedne prisilnega počitka mi je dalo misliti in sem si obljubila, da bom čas med tekom porabila za spopad s svojimi strahovi. In to počnem še danes, ker človek nikoli ne odraste popolnoma, ker vsak dan prinaša tudi nove težave in moramo svojo osebnost vsak dan znova in znova dograjevati.
Če si zrela za psihologa, ne vem. Poskusi najprej sama ugotoviti, kaj te je gnalo, da si preveč jedla in kaj te žene, da imaš samozavest na nuli. Sama si že dognala, da samozavesti ne moremo graditi na lepi postavi. Je potrebno mnogo več. Soočanje s strahovi, slabimi izkušnjami iz preteklosti, priznanje lastnih napak… terja od človeka veliko poguma. Ampak se splača, veliko se boš naučila o sebi.
Mateja,
vsekakor je vsako pretiravanje (v vsem) neke vrste zasvojenost, obsesija. Tukaj je en zanimiv članek na to temo:
Nobena skrajnost ni dobra za dušo in psiha posledično uravnava nas in naše telo- začarani krog.
Zakaj ni samozavesti? Zato, ker se preveč obremenjuješ; pa naj gre za preračunavanje sestavin, obsedeno kupovanje “zdrave” in vedno bolj popularne “bio” prehrane,…..obsedeno stanje z gibanjem, idr.
Težko je najti sredno pot, ki je tudi po mojih osebnih dosedanjih dognanjih, najbolj prava in zdrava. Ko jo enkrat najdeš, je treba hodit po njej, kar pa je še težje.
Glede prebave: imela sem velike težave s svojo prebavo, tekala od specialista do specialista, ki so me prepričevali, da je z mano vse kot mora biti, prebrala ogromno knjig, int. člankov,…..enkrat drisko, drugič zaprtje po par dni, napihnjen trebuh, tiščanje, napenjanje, vetrovi….
Po določenem obdobju “iskanja pomoči” sem uradne medicince “obesila na klin” in se obrnila po pomoč k alternativi….
Potrebovala sem precej časa, da sem seštela vse skupaj: zakisanost telesa zaradi pretreniranosti (intenzivno sem tekla), prehranjevanje z večinoma pripravljeno hrano (ki je v večini sladka) ob vsem tem antibiotiki zaradi vnetega mehurja, ki so pripomogli h kandidi…..in posledično moja prebavila niso bila več sposobna predelat ne jajc in ne mleka.
Šla sem na dieto- izogibam se vsem mlečnim jedem, jajcam bolj težko, prenehala sem z vsakodnevnim tekom in prehrani dodala alge, redno namakam noge v bazično kopel in moja prebava je (trkam na les) od takrat dalje super.
