Dragi nekdanji kadilci, nekadilci in tisti, ki ste na poti, da to postanete! Pa seveda dr. Čakš!

Jaz sem… zamudila svojo prvo obletnico??!! No ja, saj sem se spomnila, ampak je šlo tako hitro mimo, da se sploh nisem utegnila pohvaliti :-):-). Kar pa ni nujno slabo, ker to pomeni, da je moja kadilska preteklost samo še oddaljen spomin.

Samo za osvežitev spomina: jaz sem se s kajenjem zastrupljala celih 23 let, od 13. leta starosti. Redno in zelo konkretno, več kot škatlo dnevno. Z odvajanjem sem se mnogokrat mučila in mučila… depresije, razdražljivosti …Vedno je bilo grozno. Saj tudi tokrat, v sedmem poizkusu, ni bilo prav lahko… Pravzaprav je bilo, kot pravi Sonja V., do petega, šestega meseca res mučno. Pa tudi jaz sem imela kar težke težave s ščitnico in nespečnostjo. Potem je šlo pa vsak mesec na bolje.

Sedaj je dobro leto torej okoli, jaz pa … kot drug človek :-). Pred enim letom sem začela teči, junija letos pa sem pretekla svoj prvi mali maraton 21 km, in to v točno dveh urah. Veliko tudi kolesarim in planinarim, fizično se počutim močnejša, psihično pa itak… juhej! Počasi razmišljam o kakšnem manjšem triatlonu. Življenje je sedaj mnogo mnogo lepše. Ni lažje, to ne.. ampak je enostavno lepše živeti.

Vse dobro še naprej, Mojca

P.S. Čestitke vsem, ki vztrajate na poti k samemu sebi. Človekovo naravno stanje res ni kajenje. Še posebej pa čestitke moji sojunakinji Sonji – v prvih mesecih mi je njena podpora ogromno pomenila. Bravo Sonja!

Mojca, tudi jaz sem začela tei, pred 14.dnevi in sicer po enem programu. včeraj sem imela plan 1min teka in 2 min hoje, 12 ponovitev in sem komaj komaj pretekla tisto eno minuto. se še kaj spomniš kako je bilo s tvojimi začetki. jaz mislim, da ne bom nikoli mogla tečt 20 min skupaj, pa tudi noge so težke in boleče-predvsem piščal. daj prosim opiši kako si se ti spopadala s tekom, da si prišla do 21 km. čestitam!

Čestitke Mojca2. Ma si super.

Tudi meni se zdi, da bom imel mnogo, mnogo več možnosti če bom kajenje podkrepil z redno vadbo, tekom. Pri meni se razni fitnesi ne obrestujejo.

PIKA

Vsak začetek, tudi športen je težak. Sam sem sem bil navdušen tekač potem pa sem se poškodoval, tako, da nisem mogel več teči. Po kar nekaj letih PRISILNE PAVZE sem se moral NARAVNOST PRISILITI, da ponovno začnem. Sedaj ponovno uživam v tem in molim, da je poškodba ”sanirana”.

Moj recept zate.

1. Kupi si dobre superge. Pojdi v specializirano trgovino, kjer fantje sami tečejo. V Tom… športu v BTC..ju imajo celo napravo, ki posname tvoj tek. Glede na to obutev ti bo prodajalec svetoval obutev. Ne glej toliko na obliko ampak na počutje v supergi. Cena okoli ali malo več kot 100€.
2. Kupi si uro za merjenje srčnega utripa. Dobro dobiš že za 50€.
3. Vtipkaj v google ”aerobno območje”
na hitro sem našel dva naslova in se malo izobrazi
http://www.gibis-em.si/aerobno_obmocje.php
http://www.osebnitrener.com/clanki/aerobni_trening.htm
4. Najbolj POMEMBNO PRAVILO: UŽIVANJE. Vadi na začetku izključno tako ”hitro”, da boš uživala. Merilo je govor. Če lahko normalno govoriš si znotraj tega aerobnega območja. Če si si kupila uro se gibaj na spodnjem področju aerobnega območja, če je hitreje pretežko. Pazi, še enkrat če nimaš ure je merilo, da si znotraj aerobnega območja govor. Če si zadihana, pretiravaš. Če ne moreš več teči hitreje hodi. Ne pa se samo sprehajat! Lahko hitro hodiš cel mesec ali celo življenje. Če po določenem času ne boš stekla, obstaja nordijska hoja spet vtipkaj v google nordijska hoja. Važno je aerobno območje. Koga briga ali tečeš ali hodiš.
5. Pojdi teč, oziroma hodi hitro redno 3xtedensko. Na začetku prva dva tedna je dovolj 20 minut, potem naslednje tri tedne pol ure…. Če si si vzela več kot dva dni pavze tretji dan ni izgovorov, razen če imaš vročino. Pazi tudi dež ni izgovor. No edino nevihta in toča je lahko opravičilo. Tud če je deset zvečer in sta minila že dva dneva pavze pojdi. Boš videla kako se boš počutila, ko boš premagala naglaven greh lenobo. Če bo kdo mislil, da si nora, vedi, da govori iz njega zavist.
6. Na začetku prvih par mescev si daj po enem aktivnem dnevu, en dan za regeneracijo telesa, obvezno. Lahko greš na počasen to jer normalen sprehod. Tudi če prebereš, kje kaj drugega. Za tekaško fanatičarko imaš še cajt.
7. Ko si ti ne da. Je recept preprost. Obuješ superge in greš ven. Če imaš otroke je to še en dodaten motiv, da si vzameš cajt zase in da kdo drug naredi nekaj v tem času.

8. Pazi zna se zgoditi, da brez teka ali hitre hoje ne boš več mogla in boš tek džankica. In še enkrat, zelo hitro si v spodnjem področju aerobnega gibanja, tako da je mučenje ne samo nepotrebno ampak NAPAČNO. In ko si enkrat v tem aerobnem področju kondica zelo hitro prihaja, zelo, zelo hitro. Če boš se šla trikrat tedensko ven pride v dveh mescih. Verjemi.

Sporoči mi kako gre

Ojla vsem skupaj….pri nas mineva 3 tedne odkar sva oba prenehala:)

Občasno se pojavi kakša želja po…..sedenju na vrtu z dobrim vinčkom in čikcem v roki:)) Pa ostaneva samo pri dobrem vinčku…drug drugega bodriva (kolikor je potrebno) , v glavnem pa na glas ugotavljava vse prednosti ne-kajenja.

Športava vsak dan – trenutno sva brez otrok, ker so še na morju in imava čaaaaassssss zase in za reden šport – enkrat kolo, enkrat hoja v hrib….zdaj bo še malo dopusta in bo plavanje:)) Se mi zdi, da sva res kar mal zasvojena s športom postala, sploh jaz, ker se mojemu po poravici ravno ne da :))) Z užitkom pa ugotavljava da zadihanosti – take kot prej, ni več, da sva v vedno boljši formi,….čez 14 dni greva na Triglav….zadihat popolnoma svaž in dišeč zrak:))

Hotela sem pa povedati tale moja opazovanja:

Kako je mogoče, da sedaj opazim vsakega kadilaca in ga sicer ne gledam z občudovanjem ampak kakor, da je to manjvreden človek….???če bi prej vedela kako grdo izgleda ženska s čikom v roki, tudi začela ne bi:))

Res….zdaj se izjemoma vozim s trolo domov in opazila sem, da je 90 % ljudi, ki čakajo na trolo, (ssem včeraj prav preštela) kadilcev…največ je žensk….
Groza….in hkrati mi to da vedno znova veliko motivacijo za naprej in veselje, da sem končno med tistimi, ki ne vlečejo teh palčk :))

Se opravičujem, ker sem se spet malo preveč razpisala….

Gruber, hvala za nasvete.
Tečt se spravljam že par let. Prav občudujem tekače, ko lepo tečejo mimo naše hiše. Začela sem že ene parkrat in po treh tekih obupala. Pulzmeter imam, tako da lahko vidim kako hitro mi pulz naraste na 140 in več, pa tečem s polževo hitrostjo, lahko bi rekla da to sploh ni tek, ampak neko spotikajoče premikanje nog.
Zdaj tečem (si dovolim tako reči mojemu sopihanju) že 3.teden po nekem programu. Zdaj bi morala teč že 3 min neprestano,potem 2 min hoje in to nekajkrat ponoviti, pa sem še vedno na dveh min teka. Ta teden sem sla nazadnje v torek in danes MORAM it, ne smem se izgovrjat, ker ni ne nevihte ne toče.

Bom poročala

lp