Pozdravljeni!

Zelo dolgo časa sem se pripravljala, da bom končno zaupala svoje težave. Stara sem 22 let. Vem, reki boste, mlada si še. Tega se zavedam. Vendar moje težave niso povezane z nesrečno ljubeznijo ali čim podobnim, vendar z mojim videzom. Že nekje od 12. leta imam velike težave z aknami. Kdo jih pa nima, boste spet rekli. To je res. Vendar meni se zelo izrazito pojavljajo predvsem na prsih in (zadnje čase doooosti manj oz. skoraj več nič) na obrazu, malo po rokah, trebuhu in hrbtu. Vendar kritična točka še vedno, po 10-ih letih ostajajo prsi. Kar zelo močno vpliva na mojo samozavest.

Ravno danes zjutraj mi je oče rekel, zakaj to počnem, da tako me nikoli ne bo noben fant maral. Tudi mama mi je rekla, če nisem že dovolj grdo vse skupaj naredila, če ne izgleda že dovolj grdo, da ne neham s tem. Namreč, kadar sem zelo živčna in se mi posledično pojavijo akne, me to tako zelo moti, da jih ne morem pustiti pri miru. Kasneje mi je vedno žal, da sem karkoli naredila, a je že prepozno. Pozna se in se bo zelo verjetno do smrti…bele lise, ki so ostanek aken, kar ne izgleda lepo, res ne. Sramujem se tega, iz dna srca, a ne znam, ne zmorem nehati s tem! In to me ubija!! Poleti ne upam obleči majčke z dekoltejem, ker vem, da bo vsak fant oz. človek nasploh, najprej zagledal prav to.

In tudi sama se zelo bojim, da bom zaradi tega res ostala sama. Imela sem do slej samo enega fanta. Saj pravim, da se s tem ne obremenjujem, da lahko s svojim telesom delam kar meni paše, da to ni nič, da bo že minilo. A to je le metanje peska sami sebi v oči. Menim, da je to resen problem, ki izvira predvsem iz moje psihe.

Namreč nikoli se nisem imela za lepotico, vedno je bilo na meni kaj, kar me je motilo. Vsi so mi govorili, eh, to je puberteta. Sem si rekla, aha, ok. Tam nekje približno do 20. leta bo minilo, so mi rekli. Pa ni. Še vedno imam te težave, ki me zeeeelo mučijo. Vedno imam občutek, da vsi vidijo to na meni, da se vsem to gabi, da izgledam grozno in da me res nihče ne bo maral nikoli.

Zelo sem nesrečna zaradi tega. Rada bi imela takšne prsi kot vsa ostala dekleta. Čista, gladka, lepo zagorela (sem namreč bolj blede polti), a se zavedam, da moje takšne ne bodo nikoli. In to me zelo boli. To je moja skrita bolečina, ki je ne kažem drugim, morda le najbližnjim (ne staršem, ker oni tega ne razumejo, ampak prijateljicam, prijateljem, ki jih je sicer malo, vendar vsaj pri njih imam občutek, da so to mojo veliko hibo sprejeli takšno kot je, vsaj mislim tako.)

K zdravniku si ne upam, ker me je sram, tudi kadar moram iti h ginekologinji, me je sram se sleči. vendar si dopovedujem, da tega ne vidi. Mislim, da so prsi ponos vsake ženske. No, jaz se s svojimi ne morem ponašati. Čerpav mi vsi, ki sem jih prej omenila, pravijo, da so lepe, da se naj ne obremenjujem toliko s tem, vendar vem, da niso lepe in da morda nikoli ne bodo. Počutim se oropane občutka privlačnosti, zaradi tega, ker kot sem že rekla, je to ponos vsake ženske. Najraje bi se nekam skrila, da ne bi več obstajala. Se da to s kakšnim mazilom pozdraviti, s kakšnimi tabletami preprečiti, pozraviti??!! OBUPANA SEM, RESNIČNO!!! Zakaj se to toliko časa že dogaja prav meni?! Se dogaja to še kateri ženski??!

Moj drugi problem so močna stegna in preveč kilogramov. V zadnjem času sem se zredila za 4 kg. Sedaj tehtam 69kg, visoka pa sem 165. Predvsem me motijo stegna (ki so močnejša že od rane mladosti in v zadnjih mesecih se kg pozanjo na trebuhu). Vem, da ssem sama kriva, ker sem jedla stvari, v prevelikih količinah in tiste, ki redijo. Samo za predstavo, marca oz. aprila sem imela 65 kg in se mi je že takrat zdelo to ogromno, veliko preveč. Sedaj se bližam 70-im kg (kar sem še do nedavnega rekla, da se mi ne bo še dolgo časa ne zgodilo!) A zarečenega kruha se res največ poje. Prosim za nasvet, kako naj v normalnem času shujšam? Nočem tistih diet, ko v enem mesecu shujšaš 8kg, vendar čisto naraven proces.

Masikomu se morda zdi, da kompliciram, da se samo nekaj pritožujem, vendar me moj zunanji videz res zeeeeelo obremenjuje. Zelo sem nesamozavestna zaradi vseh naštetih dejavnikov, počutim se manjvredno, nepivlačno in živim v groznem strahu, da bom ostala sama. Kakšen zdravniški nasvet bi mi prišel prav, kakšna lepa, iskrena beseda, da me pomiri…res ne vem več, kam me bo vse to pripeljajo…bojim se, da se bom še bolj zredila, da se bom popolnoma zapustila (ker že sedaj se sama sebi zdim grozna, kaj šele bo??!) in potem bom zapravila svojo “mladost” vsa depresivna, zafrustrirana in sama. Tega si pa ne želim. RES NE! LEPO PROSIM, ZA POMOČ!

Oprostite, ker sem bila tako dolga, vednar enostavno nisem uspela krajše opisati svojih težav.

Lep dan želim vsem!

Pozdravljena,
predlagam ti, da obiščeš dr.Remsa, ki deluje v zdravilišču Ptuj ali v okolici. Sama sem bila dolgo aknasta, sicer samo o obrazu in mi je pomagal, sicer z močnimi tableti, a uspeh je tu. Koža je čista, okoli hodim brez pudra.
Drugo pa, kaj pa kontracepcijske tabletke, tudi te znajo pomagati…meni je dr. celo svetoval naj jemljem tablete + kontracepcijo.

Kar pa se kg tiče, probaj z ločevalno dieto, pa hoja, tek, kolesarjenje.

Srečno !