prežvečim in izpljunem
Pozdravljena,
tole z žvečenjem in izbljuvanjem hrane je ena variacija motnje hranjenja, ki je prav tako sčasoma stiska kot sicer bolj “osovražene” in tipične bulimija ali anoreksija. Seveda večina ljudi brez hranjenja ne razume, kako se to lahko dogaja redno, še posebej z okusno, slastno hrano. ampak prav gotovo ima to za osebo, ki to počne, nekaj koristi, obenem pa počasi pridobi značaj odvisnosti.
Seveda že z prežvečenjem hrane in siceršnjim izpljuvanjem nekaj hranilnih snovi ostane v telesu – vendar je to zelo zelo malo, zanemarljivo malo, saj je prav to, da okušaš hrano, obenem pa ne dobiš kaj prida kalorij v telo, eden glavnih začetnih namenov oz. smislov, da se posamezna oseba tega loti.
Ampak bravo zate, če ti tega ne bi mogla zdržati in početi. Je znak tega, da te hrana “ne muči” – vsaj ne preveč…
Dober dan,
No nebi se čisto strinjala z vami Ana.
Sem namreč ena takih, ki to počnemo in kljub temu, da POJEM zelo malo čez dan, se s tem da hrano prežvečim in izpljunem vseeno zredim.
Vse kar resno pojem prav obsedeno preračunam (kal, B, M, OH, GI,…) in zmanjšam na minimum npr:
zjutraj pojem 2 namočeni suhi figi (za prebavo) in kozarec Donata, potem dop. pojem 1 kivi in kavo z malo lahkega mleka in natrenom, kosilo je sestavljeno iz 100g solate(samo malo kisane), 200g bučk pečenih na žaru brez olja(ali katere druge zelenjave) in 50g krompirja ali pa solato in majhno konzervico tune v lastnem soku, po kosilu še eno kavo brez mleka in to je to (no vmes spijem cca. 2l vode ali čaja in občasno se pregrešim s kakšnim koščkom sadja in 4roznami in 10 arašidi v čok.).
Vmes pa sem sposobna prežvečiti in izpljuniti tudi po 6kosov toasta in 100g Nutele (kos kruha in žlica Nutele v usta – prežveči in izpljuni), 100g krušnih drobtin in med (žlica drobtin in žžlica medu), in še kaj (čokoladni navihanček ali krof,…).
Vse to me nekako nasiti in kljub majhnemu vnosu hrane nisem lačna ampak kile gredo vseeno gor! Tehtam se tudi večkrat na dan! In ko je kila gor se nekako prepričam za dan ali dva da nekako zmanjšam to žvečenje in ko sem na svoji kilaži – “jovo na novo”!
Bolano vem ampak ne morem si pomagati če mi je okus sladkega tako dober in ker ne pojem se ne zredim toliko in lahko uživam v čokoladah,…
Torej Kivi555 ne začni s tem (čeprav se mogoče fino sliši)!!!!!!!
Draga Žvečka,
tvoje obsedeno preračunovanje kalorij, kot sama praviš temu, je znak, da se s teboj nekaj dogaja.
Ljudje, ki so zadovoljni s sabo in nimajo težav s hrano na tak način, ne preračunovajo koliko kalorij ima posamezna hrana in se potem ne obremenjujejo s tem. tvoje prehranjevanje je vse prej kot raznovrstno in primerno za telo. Dejansko ne poješ drugega kot zgolj sadje, kavo ali donat, ter piješ vodo in včasih čaj. Ali bi brez štetja kalorij upala pojesti tudi meso, kruh, špagete, piti mleko ipd.? Kje so vsi OH, maščobe, beljakovine, ki jih potrebuje človeško telo za razvoj in energijo?
To, da hrano prežvečiš in izpljuniš – da se tega lotevaš kaže na težave z motnjami hranjenja. Že način prehranjevanja ni v redu. Tvojemu telesu prej omenjenih hranilnih snovi primanjkuje in eden izmed načinov, da jih okusiš, ker se jim v celoti ne moreš odpovedati (pa je to zate varno početje), je da se ne zrediš, da hrano izpljuneš, potem ko jo prežvečiš. Ali je ta hrana zate drugače prepovedana?
Koliko časa se tako prehranjuješ? Mogoče se ti trenutno zdi, da si na višku energije, zadovoljna s sabo in se celo počutiš dobro. Toda telo dolgoročno takšnega načina hranjenja ne bo preneslo. Posledice, ki se prej ali slej pojavijo so slaba kostna masa, kar vodi lahko v osteoporozo, izguba menstruacije (ali jo še imaš?), omedlevice, vrtoglavice, izpadanje las, poraščenost po telesu, težave s prebavo, ki se upočasni, poleni, ker telo nima kaj prebavljati,…
Si kdaj razmišljala kaj te žene v takšen način življenja? Si zadovoljna s sabo? kako bi se opisala?
Predlagam ti, da prebereš knjigo Ne kaj ješ, kaj te žene da ješ, da pogledaš vase in razmisliš kaj se dogaja.
Res je, da če si ti zadovoljna s tem kar počneš, ti nihče ne bo mogel dopovedati, da lahko živiš bolje, drugače, s 5 obroki na dan, brez vsakodnevnega tehtanja, bolj kvalitetno. Ti sama moraš sprejeti odločitev, da želiš živeti drugače. Ko jo boš sprejela pa si poišči pomoč. Lahko ti tudi posredujemo potrebne informacije, ko boš pripravljena.
Želim ti lep dan.
Tatjana
Draga “Žvečka”,
si mi dala misliti, da res nisem dovolj predvidela več variacij žvečenja in izpljuvanja hrane, in pti tem, kar si napisala, je seveda možno tudi to, predvsem ker gre za sladko hrano, ki mimogrede (kljub veliki pazljivosti, tistega ki žveči in izpljune) spolzi po grlu in pride do vsrkanja sladkorjev – zgleda tudi v ne tako zelo zanemarljivi količini.
Bi rekla, da gre precej kalorij s sladkim okusom iz ust po grlu dol in v telo, sicer pa itak tvoje telo ob siceršnji preskromni prehrani (energetsko) skuša do skrajnosti izkoristiti vsako drobtinico oz. kanček sladkorja…
Skratka, najprej se opravičujem za rahlo površen – presplošen – odgovor, nato pa te moram tako kot kolegica Tatjana pozvati, da si poiščeš pomoč, da ti to ne bo vse hujša preokupacija.
Ena izmed netipičnih oblik motenj hranjenja je ta, da oseba hrano prežveči nato pa izpljune. Na ta način želi preprečiti, da bi zaužita hrana vplivala na dvig telesne teže.
Kot pri drugih oblikah motenj hranjenja gre tudi pri tej za občutke, ki si jih opisala zgoraj – prepričanje, da se boš ob zaužitju hrane zredila in postala “debela”, obup ob raznih mislih, ki se ti dogajajo in stiskah, ki sprožajo potrebo po takšnem prehranjevanju, umazanost zaradi početja samega – ali pa zaradi skrivnosti,… Ali je pri tebi kaj drugega?
Oseba, ki se redno prehranjuje in daje telesu toliko hrane, kot ga le ta potrebuje, načeloma obdrži določeno težo. Kar pomeni, da ob neredni prehrani oz. prehranjevanju kot ga imaš ti, telesna teža niha – kadar se usmeri oseba v hujšanje ta upada, kadar zaradi hujšanja ne zdrži več, da ne bi posegla po hrani, je te hrane hitro preveč in lahko pride do povišanja telesne teže.
Kaj te žene v takšen način prehranjevanja? Če bi ti zatrdila, da se po njem gotovo ne moreš zrediti – bi mi verjela?Misli, ki jih opisuješ zgoraj glede sebe in svojega telesa so znak, da potrebuješ pomoč.
Problem je nekje drugje – hrana je pri motnjah hranjenja zunanji dejavnik, ki kaže na stisko pri človeku. Si kdaj razmišljala kdaj se ti pojavi potreba po takšnem načinu hranjenja?
Lahko je drugače – poišči si pomoč. Seveda je odvisno od tebe. odločitev za delo na sebi mora izhajati iz tebe same.
Srečno.
Tatjana
Zanima me kako je možno, da teža naraste. Nisem natančno razumela kaj ste mislili s tem, da se zagotovo ne morem zrediti?
Jem samo zajtrk (sadje) vendar kruh in ostalo preko dnevo prežvečim in izpljunem. Gre za večinoma kruh, prepečenec ipd. Je to morda zastajanje vode? Vendar potem bi morala teža nihati, ne pa narasti in obstati ali pač? Gre za razliko +1,5kg oz. nekoliko več.
Že vnaprej se vam zahvaljujem za odgovor.
Hm,
zagonetno vprašanje, ampak zelo poenostavljeno bom povzela, kar je pisalo že v katerem od starih odgovorov na to temo: eno je, da nekaj hranilnih snovi pri izbljuvanju hrane (sploh enostavni ogljikovi hidrati, kot npr. sladkorji) vseeno pride v kri in tako zaužiješ nekaj kalorij, čeprav se ti zdi, da nisi nič použila. Drugih razlogov je lahko celo morje, eden bi bil lahko tudi zastajanje vode, ali spremembe metabolizma – presnove zaradi kaosa in omejevanja dnevnega vnosa energije s hrano.
Mislim, da bi bilo dobro prebrati poglavja o presnovi (vsaj) v knjigah Prehrana, Anite Naik ali Proč z namišljeno debelostjo – vsaj glede posledic stradanja na spremembo energetskih potreb telesa.
Izpljuvanje hrane ni rešitev za dilemo okrog izgube teže, bi ponovila…
Obiskujem psihiatrinjo vendar menim, da osebe, ki niso prebrodile anoreksije zelo tezko ugotovijo kako se dejansko pocutimo.
Še vedno se poslužujem bluvanja in se redim, vsaj tako mislim,ker imam zjuraj zabuhel obraz, tehtati pa se sploh ne upam vec, ker vem, da bo pokazala vec kakor poprej, čeprav se trudim, da izpljunem vse kar pojem. Čemu je tako? In kaj je vzrok zabuhlosti?
Vzrok zabuhlosti je bruhanje samo.
Super, da nekam hodiš, kar vztrajaj. Nihče ne more dejansko vedeti kako se počutimo, tudi osebe, ki so šle čez iste stvari kot mi ne, čeprav bolj vedo o čem govorimo. Vendar pa to ne pomeni, da nikakor ne moremo dobiti sočutja in razumevanja pri ljudeh, ki niso doživeli enako kot mi. Ni enega človeka na svetu, ki bi nas v popolnosti dojel in razumel. Vendar potem se ne bi imeli o čem pogovarjati.
LP
Tatjana