Starejša nosečnica
Pozdravljene!
Mene pa zanima, če je na tem forumu katera, ki se je v kasnejšiih letih odločila za nosečnost in otroka. Sama jih imam namreč že 36, sin je star 17 let in z novim partnerjem sedaj razmišlama še o enem otroku. Obhajajo pa me številni strahovi, pomisleki, od tega, da z otrokom ne bo kaj v redu, kako ga bo sprejel starejši sin, pa tudi malo komot sem v teh letih že postala. Hvala za vaše misli!
lep pozdrav
Evo ene starejše, no kar “stare” mamice. Še malo, pa bom 38, našega buhtlja (prvega potomca) rodila pred 1.5 leta.
Imela prečudovito nosečnost, od prvega do zadnjega dne brez (prevelikih) težav. Rodila sicer s CR, ampak ni imelo zveze z leti.
Meni je vse strahove med nosečnostjo preganjal ginekolog (pa seveda dr. Pušenjak), ki sem mu izjemno zaupala in je zaradi moje “starosti” opravil vse razpoložljive teste.
Kljub temu, da je to moj prvi otrok, si predstavljam, da bodo tudi pri tebi vsi pomisleki glede “komotnosti” odpadli sami po sebi v trenutku, ko/če bo otrok na poti. Po moje je vse v naših glavah.
Mislim, da je pri vsem skupaj najpomembnejše, da si ga s partnerjem želita. Jaz tudi pri mojih letih še nisem rekla zadnje besede:)))
Maxi
Jaz pa sem imela hčero 12 let,
in pri 34 letih dobila dvojčka.
Vse je bilo super, super srečna sem,
oba mulčka sem normalno rodila brez praske (beri šiva)
in na sploh še in še uživam v materinstvu.
Z veseljem bi imela še kakšnega dojenčka, se mi zdi, da šele sedaj res cenim
– kako dojenčki lepo dišijo
– kakšne ljubke podplatke imajo
– kako se prvič nasmehnejo
ipd
No, kar se tiče “komot” – ja, tega pa res ni več.
Pogrešam to, da bi lahko en cel dan ležala v postelji in brala knjigo. Toda za to bo že še čas. Še posebej ker lahko na svoji 14 letni hčerki vidim, kako hitro je zrasla (čez noč?), in zato vsak dan posebej uživam z njima.
Jaz bi se odločila ZA!
Nataša
Pozdravljena ! Nisi sama, če se boš odločila za otročka v “zrelih letih”. jaz sem stara 36 let in čez 5 tednov pričakujemo novega člana naše družine. Imam 14 let starega sina, ki je sedaj v “norih letih” . Moram ti priznati, da ni “glih nor”, da bo dobil brata ali sestro, toda sedaj se je že sprijaznil s tem. Tudi jaz sem se bala, da bi bilo kaj narobe z otrokom, toda sedaj je na voljo toliko pregledov in raznih testov, tako , da se res ne rabiš bati. Sicer pa je ženska lahko mlajša, pa pride do komplikacij.,čeprav je možnost za razne hibe otroka res večja, starejša je mati. A s tem se je brez veze obremenjevati.
Naj ti povem, da si nikoli nisem mislila, da še bom imela kakšnega otroka, večkrat sem celo trdila, da 100% nikoli več, toda, zgodilo se je ravno to.Sicer res nisem zanosila namerno, ampak ob zaščiti, in z možem sva bila v veliki dilemi-kaj sedaj. Sem pa sigurna, da sva se prav odločila.Sedaj pa že komaj čakam, da bom stisnila v naročje tako malo bitjece.Se mi zdi, da nekako drugače, bolj čustveno vse doživljam sedaj pri teh letih, kot pa pri prvem otroku, ko sem bila precej mlajša.
Ti povem-kar odloči se!
NO jaz ti pa povem da je moja mami imela otroka pri 38 letih to je moj bratec, ki je sedaj star ravno danes štiri leta, jaz sem bila pred enim mesecem 22 razliko si lahko zračunaš sama. Povem ti pa da smo doma vsi srečni ker imamo malega v hiši, skozi nosečnost ni bilo nobenih težav in tudi porod je potekal normalno, zelo hitro. Lep pozdrav in ne boj se.
No, moram ti priznati, da ni bila načrtovana nosečnost toda srečna sem, da se je zgodila pri 44let. Čudovita nosečnost in še bolj čudovit otrok.
Tudi porod je bil izjemno hiter in skoraj neboleč.
Ostali otroci so zelo lepo sprejeli našega sončka.
Iz moje izkušnje ti lahko samo priporočam, odločit se moraš itak sama.
Sporoči kako si se odločila!
Če se odločiš “ZA” te bomo Forumovke spodbujale….
Lep dan in vzemi si čas za premislek,
Še starejša mamica
Pristavljam svoj piskrček. Stara 40, soprog 51. Imava sina, ki gre letos v 8. razred.
Pri meni je bil problem, ker sem porabila kar nekaj časa, da sem soproga strateško prepričala še v en takle življenski podvig. Kot si sama ugotovila, postaneš malce ležernejši, pa bolj paše malo več miru in časa za sebe.
Sama še nisem obupala in že nekaj časa vsak mesec skupaj čakava kaj bo. In vem da bo, ker za nama ni nič narobe. Razen prevelike želje. Imam občutek, da bo ta mesec, he,he…če ne pa naslednji. Se ne damo. Najin 14 letnik pa je itak že čisto prepariran in pripravljen na “usodo”. Sem pa videla pred mesecem in pol, ko je sestrica rodila deklico, kako jo je crkljal in lubčkal, smo bili vsi kar malce presenečeni. Zelo rad jo pocrklja.
Če si želiš – stori, drugače ti bo verjetno, ko boš res starejša in te možnosti ne bo več, žal. Pokukaj si globoko v srček in ti bo vse jasno.
Vsem nam “tastarim mamam”pa – življenje je velikokrat tudi praznik, ali ne? Predvsem pa nepredvidljivo.
Lepo se imejte in uživajte v svojih tamaučkih. Blanche
Jaz bom pa povedala zgodbo z druge strani. Moja mami me je rodila pri 40 letih. Imam in sem jo imela zelo rada, ampak vedno sem imela “staro” mamo. Sedaj mi je hudo, ker je že nekaj let prestara, da bi lahko zares uživala v svojih vnukih, saj sem tudi jaz prvič rodila malo malo pred svojim 30 letom… In tudi jaz sem precej starejša od strašev mojih otrok, ki to odkrito in brez slabih namer ob kakšni priložnosti na glas povedo, čeprav sem precej bolj mladostna, športna in aktivna kot njihove mlajše mame…
Draga Miša!
Nisem razumela kaj si hotela povedat z zadnjim stavkom???
Veš moja mama je zelo vesela našega sončka in se z njim ukvarja.
Star si toliko kolikor se počutiš. Moram ti povedati, da vidim mlade mamice, ki so še slabše v vseh pogledih kot “stare” mamice.
To je moja izkušnja, tvoja je žal drugačna.
Imej se lepo in uživaj življenje,
Še VELIKO starejša mamica
Pri 40. rodila prvega otroka.
Pa se ne počutim prav nič staro. Štetje let se mi je tako ali tako ustavilo pri 28. Od takrat naprej moram vsakič izračunati, ko me kdo povpraša po letih! ;))
Vsakdo je star toliko, kot se počuti starega!
Verjamem, da si nihče ne more predstavljati koliko sem stara (pa koga to briga???), ko me vidi, da s (sedaj 20 mesečno hčerko) skačem kot nora po lužah, v vročini sva se namakali in škropili skupaj v malem bazenčku, kotaliva se po bregu travnika (kotali se mami – tamala se pa smeji na ves glas), tekmujeva v teku, na ves glas prepevava pesmice ko sva na sprehodu (besedila in melodije si mami sproti izmišljuje – malo pa že pomaga punčka)….
Glede na obnašanje – NO, NO … to se pa res ne spodobi za skoraj 42-letno mamico!
Pa kaj!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Nataša
Točno, Nataša, pa kaj!!!
Pri svojih 37-ih pričakujem prvega otroka. In tako zadovoljna nisem bila še nikoli! (Da o bodočem očku ne govorim!)
Vedno je prišlo nekaj vmes: študij, služba, potovanja, stanovanje… ja, lepo sem si postlala… Moje vrstnice imajo najstnike in si sploh ne znajo predstavljati življenja z dojenčkom. Kar čudno me gledajo, ko vzdihujem ob oblekicah, vozičkih… Medtem, ko nekatere izmed njih iščejo ljubčke, ker so že rahlo naveličane doma in soprogov, sem jaz komaj pred tremi leti našla njega – prvega, ob katerem si predstavljam počasnoooo staranje… Racionalistka, karieristka? Že mogoče. Zdajle me je samo še veliiiiiik trebuh in sama sreča!!!
Verjetno bi nosečniške nevšečnosti pri mlajših letih lažje prenašala, a tega nisem poskusila. Morda ja, morda ne. Ker mi zaradi mojih let pripada zelo skrbna nega (pregledi, cartanje vseh domačih, navdušenje v službi…), vem, da nosim zdravo deklico, ki ravnokar neustavljivo brca… Poleg tega je moja mami le 22 let starejša od mene in tako željno čaka vnukinjo!!!
Uživajte v dnevu,
Irena.
Jaz sem pri 35. letu zanosila in v 36. letu rodila.
Razliko med otrokoma pa imam 14,5 let in hčerka je zelo vesela bratca.
V nosečnosti sem imela ogromno težav in sem predčasno rodila pa nič zato samo, da je dete živo in zdravo.
Odloči se še za enega ne bo ti žal saj vidiš, da nisi edina pri teh letih so ženske, ki imajo več let od tebe pa so rodile brez težav BRAVO!
Vso srečo vama želim
LP, Doroteja
Tale forum redno čekiram odkar sem odkrila med.net, oglašam pa se prvič, zato da čestitam k odločitvi. Letos sem bila 32 in imam 2 otroka, vseskozi me “grebe”, da je nekje še tretji, ki čaka, da se odločim zanj. Brati tele poste je tako dobro delo, hkrati pa mi pušča še malo časa, saj prav zdaj nimamo ravno dobrih pogojev za še enega pikca ali pikico. Držite se, vse!