Živjo!

Imam vprašanje…. zanima me kaj si mislite o motnjah hranjenja. Ker zadnjič smo s prijateljicam bile na pijači in je pač tema nanesla na eno punco (bivšo sošolko), ki je imela bulimijo. Seveda so se vse zgražale nad tem. Priletelo je tudi nekaj hudih in grdih opazk. Kar me je zelo prizadelo, saj tudi sama bruham. Ampak meni osebno se to ni zdel tako velik problem. Sama sem začela z leti na to gledat kot na stil življenja. Prebrala sem že nešteto tistih strani…. ki pač promovirajo anoreksijo in bulimijo. In ju opevajo kot stil življenja. Kjer najdeš ogromno nasvetov kako čim prej shujšat, kako to skrit pred drugim in veliko slik suhih deklet, ki naj bi bile neke vrste inspiracija.Tudi o telovadbi piše veliko, kalorijah, kako čim bolje bruhat, kjer punce spodbujajo ena drugo… pač veliko nasvetov. Pri meni se je vse začelo 7 let nazaj (sedaj sem stara 19 let), ko sem se res zelo zredila in začela sem dobivat res široke boke. Skratka bila sem zelo debela. Ko sem prišla do 58kg so me doma začeli zbadat. Zato sem začela hujšat. Pa sem imela obdobja ko sem stradala in se kasneje prenajedala in pridobila še več kilogramov. In sem zaradi tega bila še bolj nesamozavestna. No pred petimi leti pa sem začela bruhat. In sedaj nekaj časa bruham in potem nekaj časa ne. Takrat pač pazim na kalorije. No zadnjič pa so me tisti komentarji res vrgli iz tira in sem malo več prebrala o tej temi in se odločila, da bom pač nehala. Da bom ˝normalna˝ kot večina drugih. Samo problem je v tem da ne morem. Kako normalno jest pa obdržat telesno težo? Jaz je ne znam. Zadnjih sedem let mi teža ves čas niha. Gor, dol, gor, dol… Rada bi ˝normalno˝ jedla. Nočem pa se zredit in postati še bolj debela. Kaj sploh je normalno? Mislim kako veš kje je meja med normalnim in nenormalnim. Kako veš kdaj je preveč in kdaj premalo? Kako lahko nekdo sodi kaj je lepo in kaj ni? Ko je pa toliko različnih okusov. Meni osebno so lepa tista dekleta in ženske, ki so pač bolj suhe. Drugim so všeč bolj polni ljudje… Mislim kako lahko nekdo sploh sodi kaj je prav in kaj ne? Prebrala sem, da anoreksija in bulimija sodita med duševne motnje. Spet na drugih straneh piše, da je to stil življenja in da debelih ljudi tako nihče ne mara. Zakaj je tako nenormalno bruhat? Vem da prinese z leti to določene zdravstvene težave. Ampak saj jih tudi debelost! Vendar tistega nihče ne bo označil za duševno motenega. Tudi kajenje ni zdravo pa vseeno veliko ljudi kadi. Mislim življenje je tako ali tako minljivo. Zdravo gor ali dol….konec tako ali tako pride. Vem da je razlika v tem ali si v življenju zadovoljen ali ne, in kako ga živiš. Ampak kaj če so odvečni kilogrami tisti, ki te naredijo še bolj nesrečnega? Zakaj bi se potem kdo moral zredit? No pač malo sem se razpisala:) Ampak resnično me zanima kako najdeš tisto mejo oz. neko ravnotežje v življenju? Da si v neki meji zadovoljen sam s seboj?

pozdravljena,
kar nekaj velikih vprašanj si nanizala, ki so mi dala misliti, tako da ti moram odgovoriti vsaj na nekatera, s svojimi razmišljanji in mogoče tudi izkušnjami iz svetovalenga dela prav dekletom in ženskam z motnjami hranjenja, v Ženski svetovalnici.
Hm, bi začela s pojmom, kaj je normalno, ki smo ga pošteno prerešetali na faksu, pri predmetu Duševno zdravje v skupnosti, in kar mi je od tistih let ostalo na to temo, je to, da seveda gre za en konstrukt v danem času in prostoru, a tudi stvar posameznika – vsakemu se zdi kaj drugega normalno in vsak izraz “to je normalno” – bi lahko prevedli v neko drugo besedo. Enkrat je to “sprejemljivo”, drugic spet “zdravo”, ali “lepo”, ali “primerno” ali “povprečno”…
A ce se vrnem bolj na to, kar ti sprasujes v pismu, je povezano z bulimijo – npr. Zakaj je tako nenormalno bruhat? Kot si ze sama ugotovila, tudi zato, ker vpliva na pocutje in zdravje negativno, ker izcrpava, lahko je en ritual odvisnosti.
Seveda lahko dolgo casa ne cuti oseba, ki pogosto bruha, kakih vecjih posledic – a manjse ze, ce si jih iskreno prizna.
Lahko tudi nic ne stori glede svoje odvisnosti ali svojega zdravja -podobno kot pri kajenju, alkoholizmu, ali prenajedanju. Lahko se pozvizga pri recimo sladkorni, na to, da mora na dieto, in tvega, da se bo zdravje toliko poslabsalo, da bo pocasi okrnjen vid, pa da bo treba odrezat kak prst ali celo okoncino, da bo pocasi vse bolj okorna…
Mislim pa, da smo odgovorni, da po svojih moceh skrbimo za svoje zdravje. Ravno zato ne bom rekla, da je cisto “normalno” bruhat, a ce rabis se nekaj casa skrivati glavo v pesek in si govoriti, da te to sploh ne skrbi, potem tudi to spostujem. Samo upam, da ne bo to dolga leta, ker je zivljenje brez bruhanja vseeno lepse, manj bezis pred zivljenjem, ucis se in vsaj malce tudi naucis, kako doseci zadovoljstvo s sabo.
Ki ga sicer zbija tudi bruhanje, vsaj pri vecini!
Po moje si dosti bolj zadovoljen s sabo, ce das vse od sebe, če si iskren do sebe in se soočaš s problemi. Bruhanje pa je en način bega od tega.

Če pa malce drugače pogledaš, kaj je normalno in kaj ne.
Recimo da sedi 5 punc za mizo in debatirajo o bulimiji. Vse jo krizirajo, ne razumejo, pluvajo nanjo. Vseh 5 punc je popolnih za tisto mizo. Pa so res? Ena ima bolimijo, druga ima kakih 20 kg preveč, tretja žre cele dneve sladkarije in ima grde mozolje a jih skriva za tono pudra, tretja se sekira za vsako podrobnost in ima napol uničen želodec, četrta se igra okrog s fanti brez zaščite, peta se napije vsak vikend.
Iz tega sledi…
– smo dokaj tolerantni do tistih z nekaj kilogrami več
– za mozolje obstajajo kozmetičarji
– uničen želodec se da skriti+obstajajo dobra zdravila
– kakšna je spolnost posameznika drugih skoraj ne zanima
– kul je biti malo pijan
…
– če imaš bolimijo,etc. si pa vesoljec…

Glede bruhhanja ?

V zelodcu je naceloma zelodcna kislina in ti bo pri dolgoletnem bruhanju precej nacelo zobe. pa vrjetno ze tako ves vse ostale slabosti. Glej wikipedio, je dost lepo razlozeno.

Zakaj je tako nenormalno bruhat? Ammmm…. trije razlogi ?

1. ce nimas discipline, da bi kontrolirala vnos hrane, si tut nekak ne zasluzis bit “normalne” postave. Torej v mojih oceh je to goljufanje in THE EASY WAY OUT ??? (pa nisem nek clovek casti)

2. clovesko telo ima bruhanje kot obrambni mehanizem pred zastrupitvijo. Ne pa kot uteho tistim, ki iscejo sreco v hrani.

3. je mal moralno sporno ? eni ljudje nimajo hrane da bi preziveli, ti jo pa pojes zaradi lastne nesposobnosti kontrole apetita, nato jo gres pa bruhat. (vrjetno se s tem ne obremenjujes pri 19 letih)

osebno raje vidim debelega cloveka, kot pa enega ki se pocuti fino s svojim telesom, na skrivaj pa bruha.

Kaj je lepo in kaj ne ??? Bleh, tu mas pa standarde druzbe. Ni stvar lepote, je stvar zdravja. ZDRAV clovek je lep clovek… pa to ne mislim zdaj v nekem skrajno poeticnem smislu. Naceloma malo poglej BMI (body mass index). Ceprav ne velja za sportnike in tiste z malo vec misicne mase, se vedno da priblizno dober opis, kaj je prevec in kaj ni.

Na dan pojem vsaj 5 obrokov. Moje merilo je velikost dlani (brez prstov torej). Pojem tolko kot lahko dam v dlan (to ne pomeni da jem z dlani), to je na oko dobra ocena. Za kosilo pac dlan krompirja, dlan mesa in dlan zelenjave. Sladic ne maram, sem presibek, da bi se omejil na dlan.

O normalnem ali nenormalnem hranjenju je bilo že kar nekaj povedanega. Ko govorimo o bruhanju, ki se ga izzove prisilno in kadar ni reakcija telesa sama po sebi zaradi slabosti ali drugih dejavnikov, lahko rečemo, da to je nekaj neobičajnega in za marsikoga nerazumljivega. Vendar opustimo obtoževanja ob strani. Zavedajmo se, da ljudje na različne načine rešujemo svoje stiske in se pod stresom različno odzivamo. Za boj proti zunanjim silam, upor, preživetje si izbiramo metode, ki so nam v nekem trenutku tako ali drugače najbližje in najboljše za nas same.

MH niso načrtno izbrane. To ni nekaj kar bi lahko kontroliral, s čimer bi lahko prenehal, če bi si le želel, ali če bi se znal imeti pod kontrolo. MH niso muha enodnevnica in oseba si ne želi s tem priti v ospredje. Je način kako preživeti stiske, kako izraziti jezo v okolju, kjer direkten način ni dovoljen, kako poskrbeti zase in najti nekaj kar ti nihče ne more vzeti. Na nek način je lahko delček skušati imeti občutek sreče, vendar hrana tega ne daje. Kmalu preide tako daleč, da je tu prisotno vse kaj drugega kot nadzor. Ja začne se lahko s preprostim hujšanjem, meja ko to hujšanje preide v motnjo hranjenja je lahko tanka, odvisna od mnogih dejavnikov, ne pa od samega človeka, ki bo zavestno rekel zdej sem pa jezen, pa grem se najest pol pa bruhat, da preprečim, da se ne bi zredil.

Ni tako enostavno. Kot tudi druge stvari ne.Oseba z MH ne more kontrolirati sebe kadar gre za prenajedanje, da bi pazila koliko poje. Želi le potlačiti vse kar se dogaja v njej, zbežati pred stiskami, ker nima potrebnih orodij za soočanje z njimi, če jih ni imela priložnosti pridobiti. MH so daleč od najlažjega načina za hujšanje, nič pri MH ni lahko. Zato ne obsojajte drugih. Ravnajte z drugimi kot želite da drugi ravnajo z vami.

Lepoto moramo isklati v sebi. Kolikor je ljudi na tem planetu toliko različnih mišljenj imamo kaj je lepo in kaj ne. Naučiti se moramo imeti radi sebe, šele potem bomo srečni. Naučiti se moramo zadovoljiti svoje potrebe, ne pa zanemarjati sebe in svojega telesa.
Res je 5 obrokov dnevno priporočljivo. Odrasel človek naj bi pojedel okoli 1800-2400 kalorij na dan, da telesu in sebi zagotovi vso potrebno energijo za delo in za soočanje z dnevom, ki prihaja. Zopet ima vsak človek svoje potrebe koliko hrane je količinsko dovolj za koga, kaj komu paše. Pomembno je, da jemo raznovrstno hrano, vse od OH, M, B, vitaminov in mineralov.

Kadar ne razumemo dejanj drugega človeka, pomislimo, da se kdo ne strinja z našimi ravnanji in kako bi se počutili mi, če zase delamo najboljše kar lahko, pa bi nas drugi za to obtoževali.

Gotovo ne dobro.

Delajmo dobro, mislimo dobro.

Tatjana

Ja hvala za vaše komentarje…. da sem vesoljec, da si ne zaslužim normalne postave, da sem neobičajna… Ja sigurno nisem popolna in imam svoje napake. Mogoče res uberem lažjo pot ali kot bi rekel Kirchoff: THE EASY WAY OUT. Me prav zanima, kako ste vsi drugi “popolni”.

Verjetno marsikdo res raje vidi debelega človeka kot pa enega, ki bruha.
Kirchoff… kot da veš kdo bruha in kdo ne, če človeka le vidiš. Ja mogoče so ti pa nasploh všeč bolj debeli. Pač stvar posameznika. Stvar okusa.

Meni osebno ni nič čudnega, če nekaj časa bruham. Nekaj časa pa ne(takrat pač zaužijem do 600 kalorij dnevno). Pa tudi s športom se ukvarjam. Ja res sem grozen človek a ne? Eni nimajo za jest jaz pa bruham… in kaj bi bilo drugače če ne bi? Kot da bodo zarad tega meli tisti kaj več. Ne razumem te logike. Razen, če mi hočeš naredit slabo vest s tem…. ali mi povedat da sem slab človek? Potem ti je uspelo…

Vem, da je za večino to nekaj čisto nenormalnega. In mislim, da če bi prijeteljice vedele da bruham… bi bile enakih misli. Bila bi nora… ker pa ne vedo sem za njih pa čisto normalna. Ja…fajn je nekoga zaznamovat na podlagi ene napake.

No saj je vseeno. Jaz pač pravim, da je bolje bruhat pa biti nezdrav, kot pa da si debel in še vedno nisi zdrav. Ker vem,da če bi bila debela me spet nihče nebi maral. Imela sem sošolko,ki je bila predebela in je bila zato ves čas izključena iz druže… in kaj je ve tem tako lepega? Ne razumem. Samo, če bruhaš si pač nenormalen….zato je pač bolje da nihče ne zve… pa je vse ok…

Pozdravljeni!

Gospa Ana je kot posledico bulimije navedla okrnjen vid. Zanima me, ali se s prenehanjem bulimije lahko le-ta povrne?

Lp

Pri MH zaradi pomajkanja hranilnih snovi lahko sčasoma pride do različnih zdravstvenih težav – med drugim tudi do poslabšanja vida. Težave, ki se pojavijo, se lahko dolgoročno malo izboljšajo 8v primeru, da je oseba okrevala), vendar je to različno od posameznika do posameznika. Nekaterim se malo izboljša nekaterim pa ne. Ne vem pa ali je možno, da se vid v celoti izboljša kot je bil preden so se težave pojavile. Najbolje, da o tem povprašate osebnega zdravnika, če želite izvedeti še kaj več.

Lep pozdrav,

Tatjana

Glede ostalih stvari, ki si jih napisala se vec al manj strinjam s tabo. Tukaj pa niti najmanj. Ti se ocitno niti ne zavedas kaj pomeni zdravlje. Predvidevam da ti, rezen bruhanja, slabe samopodobe.. nic drasticnega ne primanjkuje v zivljenju. Prijateljice, kot si sama omenila, imas. Zdravlje pa tudi, ker ce ne, ne bi govorila tako brezskrbno.
Marsikje se lahko zalomi, in se tudi bo, prej ali slej. Ne vem ce bi isto pisala, ko bi bila prikljenjena za posteljo, ko dejansko ne bi bila sposobna ustati in se nauziti sveta izven stirih sten. Ko bi ti telo odpovedalo, bi se vedno trdila da je boljse bruhat in pac biti “nezdrav”..?
So malenkosti, ki stejejo. Predstavljaj si za trenutek, kaj vse bi zamudila, ce bi recimo bila zaklenjena v svoji sobi, samo za en dan. Napisi si na papir.

Kaj je normalno in kaj ne.. ce ti lahko kontroliras svoje “rituale”, da ko si reces, danes pa ne bom bruhala, in se pri tem ubogas, svaka cast. Nenormalno in zelo narobe postane takrat, ko ti cela zadeva enostavno uide iz rok. A kot je nekdo ze omenil, meja je zelo tanka.

Zdravlje cuvaj dokler ga imas.

Nisam te hotla cisto “potolci”, ne zamerim ti prav nic, ceprav vem da ti je tak al tak vseeno ce ti jaz zamerim al ne, samo strah me je vsakic, ko preberem nekaj kar sem tudi sama pisala oz. si mislila samo nekaj let nazaj in danes ko vem v kaksni zmoti sem bila.. Je tezko, ko si sam in nimas podpore, ampak tudi to ti bo lahko koristilo naprej v zivljenju. Se vedno imas moznost da nekaj spremenis, “second chance”. Ne pusti da ti zivljenje polzi iz rok.

Aja se to, sosolko niso izkljucili iz druzbe zato ker je bila debelusna, pac pa zato ker se sama ni sprejela taksno kot je in je verjetno bila zaprta in sramezljiva. Ce se sam ne sprejmes te tudi drugi ne bojo sprejemali. Pa ce mas 80kg al 50kg. Iz lastnih izkusenj

Lp

Pozdravljena

No tule se je razvila pa kar močna debata. Že svoj post si naslovila kot zmedena. Pravzaprav verjetno je v tvojem življenju res kar zmeda. Vso to ukvarjanje s svojo postavo, kaj si drugi mislijo, kako te ljudje sprejemajo je samo lupina okoli tistega kar se za tem skriva. Kaj je to, pa veš samo ti. No jaz ne mislim, da si vesoljec. Še daleč od tega. Si samo dekle s problemi, kot marsikatero drugo, vendar se dajo rešiti.

Zakaj pa bi morala non stop ugajati drugim? Ne vem. Verjetno ko se boš nehala ubadati s tem, da bi bila všeč drugim in boš pustila, da te sprejmejo takšno kot si bo vsa stvar dosti lažja. Takole napisat je res lahko, težje pa je do tega priti. No vsekakor pot do tega ni čisto enostavna. Saj verjetno imaš kup naslovov kam se lahko obrneš, mogoče bi ti pomagali tvoji bližnji pa ko boš pripravljena poskusi. Enkrat ti bo takšnole življenje presedlo, enkrat ti bo presedlo, da se non stop ukvarjaš s tem koliko si pojedla in pa ali bi morala to zbruhati ali ne ipd. Upam samo, da te zdravje ne bo prignalo tako daleč, da boš prisiljena nekaj narediti.

Vse dobro ti želim.

Dober dan.

Tudi sama imam probleme, a ne z bulimijo, temveč z anoreksijo. Bruhati sem že večkrat probala, a ni šlo. Stradam pa že več let, 4 ali 5 let. Nisem preveč suha (175/56), čutim le neko silo, ki me sili, da ohranjam svojo težo za vsako ceno. Srečna sem, če izgubim kg ali dva, če pa pridobim le gram, se počutim debelo, nesrečno. Drugače zdravstvenih težav nimam, le probleme z vidom, ki pa trajajo že dlje. In pa slaba telesna kondicija, ki je posledica nihanja teže in premalo gibanja.

Pred kakšnim letom pa sem se zatekla še k eni skrajnosti. Nekatere najljubše prigrizke (čokolada, sir, …) le zgrizem, okusim in potem izpljunim. Meni pomaga, saj se lažje obranim pregreham, zaradi katerih bi potem še 2 dni pojedla le lonček jogurta na dan. Za to nihče ne ve, in se mi niti ne zdi potrebno, da bi. Saj nikomur ne škodim s tem, niti sama sebi ne. Razen prehranjevanja pa je moje življenje zdravo, tudi gibljem se dovolj (treningi 2x na teden + še dodatno kaj).

A sedaj se je zgodilo nekaj, česar ne znam pojsaniti. V štirih dneh se mi je teža zvišala za 2 kilograma! Ne gre za zastajanje vode, saj hodim redno na WC, tudi na veliko potrebo. Jem zelo malo, še manj kot ponavadi (sirova štručka ali krof na dan). Tudi debelo se ne počutim. Ali kdo ve za kaj bi lahko šlo? Kaj se dogaja? Nočem se zateči še k večjemu stradanju ali bolj drastičnim ukrepom (diuretiki, odvajala, …). Mi lahko kdo pomaga?

Pozdravljena Samuela,

tvoji kg so občutno prenizki in imaš resen problem, ko praviš, da nisi preveč suha. Moram ti povedati, da si. Imaš kar 10 kg premalo in to je tudi razlog za tvojo slabo kondicijo. Ni problem v tem, da ti telesna teža niha, ampak v tem, da je prenizka. Kako se pravzaprav počutiš, kaj se dogaja, ko praviš, da imaš “slabo telesno kondicijo”? Kaj zate pomeni premalo gibanja?

Za MH je značilna preokupiranost z videzom, popačena predstava o svojem telesu, misli se vrtijo okoli hrane – koliko lahko poješ, kaj če bo preveč, kdaj naj greš ven, da boš lahko jedla, česa ne smeš, skrivanje, da ne bodo drugi opazili,…
Tudi ti opisuješ nihanje svojega počutja, če se zrediš samo za gram – že se počutiš debelo.

Si v resnih težavah. Srečna si le takrat, ko shujšaš, če sem te prav razumela? Kaj poleg tega tebi še pomeni sreča?

Praviš, da razen vida nimaš nekih drugih zdravstvenih težav. Imaš še vedno menstruacijo? Izguba menstruacije je tudi eden izmed pokazateljev prenizke telesne teže in dolgoročno prinese različne težave. Poleg tega praviš, da je tvoja kondicija slaba – kaj to pomeni, se hitro upehaš, ne moreš teči, si hitreje utrujena, se ti vrti, omedlevaš?

Nevarnost pri vsem tem je tudi krhkost kosti, ki se pojavi zaradi nepravilne prehrane in pomanjkanja potrebnih vitaminov.

Poišči si pomoč. sama se boš morala odločiti, ali želiš s tem prenehati ali ne. Zavedaj pa se, da lahko takšen način življenja pripelje tudi do izgube le tega.

Si se kdaj vprašala kdaj se je vse skupaj začelo? oz. si se opazovala kdaj se ti potreba po hujšanju pojavi – s čim, poleg občutka debelosti je to še povezano? kaj ti takšen način hranjenja nudi – razen tega, da vzdržuješ željeno telesno težo. Pri čem ti pomaga?

Motnje hranjenja so le zunanji vidik tega kar se dogaja v notranjosti človeka. So način za soočanje z raznimi stiskami, čustvi, vprašanji, dilemami s katerimi se oseba drugače ne more soočiti oz. ni imela primernejše možnosti za reševanje obstoječih težav. hrana oz. stradanje, prenajedanje, tako postane rešitelj tega, vendar je pomembno pogledati kaj je v ozadju.

Ko se boš odločila poiskati pomoč nam lahko pišeš na [email protected] in ti bomo predstavili oblike pomoči, ki so na voljo.

Vedi, da telesna teža lahko niha. Kar se tiče pa odvajal ali diuretiki pa gre za zmotno prepričanje, da to prispeva k hujšanju – na ta način izgubiš zgolj vodo iz telesa in zato se ti pozna na telesni teži. Kar pa škodi telesu kot ostalo početje. Poleg tega ga še dodatno izčrpaš, ker na silo spraviš še tisto malo hrane, ki jo vneseš v telo ven. Da o težavah s prebavo pri tem sploh ne govorim.

Resno razmisli o tem, da bi začela delati na sebi in si poišči pomoč.

Srečno.

Tatjana

Jaz pa ne vidim v njeni tezi nic sokantnega, seveda ni naravna in to ni v redu. Ampak 56kg je lahko tudi normalna teza. 60kg bi za nekoga ki je te visine, bilo verjetno dovolj, (pogoj da se v njih dobro in zadovoljno pocuti).

Mi pa res ni jasno da ima nekdo, ki na dan poje krof ali samo jogurt,56kg.. Samuela, mi zaupas skrivnost kako lahko s tako prehrano imas urejeno prebavo?

Ce se ne pocutis debelo kljub porastu teze za 2kg, zakaj se tolko sekiras. Marsiktera bi dala vse da se ne pocuti debelo, pa ce bi mela 100 al 50 kil. I don’t get it.

Lp

“Dobim tudi obrazlozitev zakaj je bil moj post izbrisan? Torej ce se z necem ne strinjam, je takoj napacno? A ni fajn da imamo vpogled na doloceno situacijo iz vec zornih kotov al bomo vedno sli po isti poti.. Pa ne se slepit, vecina tle dejansko nima problemov ampak sam isce neko dodatno pozornost, to najbolje vejo tisti ki so dejansko v grotlu motenj in niti nimajo energije tle pisat ampak sam berejo in se cudijo. Med sabo se zacutimo in vemo kdo blefira, vi tega ne zmorete (scirocco)”

Scirocco včasih malo traja, da odobrimo kakšno sporočilo, vendar ga (edino v primeru, ko bi bilo res napadalno in neprimerno za objavo). Imaš prav, ko praviš, da ima vsak človek pravico do svojega mnenja in da imamo ljudje različne poglede na različne stvari.

Kdo ima probleme in kdo jih nima ve samo tista oseba, ki napiše svoj mejl. Vsak lahko sodi zgolj sebe. Nikakor pa nimamo pravice drugemu človeku reči, da nima problemov, da pretirava ali da ne čuti kar čuti – doživljanje vsakega človeka so njegova resnica in za vsakega posameznika je njegov problem resničen in grozen (če se drugi osebi zdi ali ne).

Strinjam se s tabo, ko praviš, da je normalna telesna teža tista v kateri se oseba dobro počuti. Vendar to ne velja za MH – normalna teža ni tista, ki jo oseba nadzorjuje z vnosom hrane v telo -koliko bo pojedla, kdaj, da ne bo preveč, se pravi, ko uporablja razne strategije (stradanje, pretirana telovadba, odvajala,…), da bi jo obdržala na neki številki oz. da se ne poveča ali da jo še zmanjšuje. Pri Mh bi bilo preenostavo gledati zgolj na počutje v telesu pri teži, saj ima oseba pogled nase in na svoje telo popačen, ga ne dojema takšnega kot je.

Tatjana

Samo hotla sem izpostavit eno stvar..

Punca ima 56kg, za njo je to (trenutno) se vedno nekoliko prevec in bi rada, ce ne drugega, vsaj obdrzala to tezo. S tem ko ji nekdo pove da je njena teza obcutno prenizka in da bi mogla met vsah 10kg vec, po mojem se punci cisto vtrga.

.. telo dozivlja soke, ko ga par dni stradas, pa pol naziras, bruhas itd.. ni cudno da kilaza gre za par kg gor, tudi ko ne jemo skoraj nic. Jaz sem prepricana da lahko obdirzis svoje kg, dovolj je ze to da si zadovoljna sama s sabo, ne glede na to kaj tehtnica kaze. To se mi zdi nekak kljucnega pomena in punca je to sama tudi povedala.

lp

Ja prav imaš – za osebo, ki ima določeno težo in se jo trudi obdržat, da vsaj ne bi padla, je lahko nek predlog oz. omemba, da ima premalo kg stresna. Vendar pa si ne moremo zatiskati oči.

Super, da uspe obdržati neko težo določeno obdobje oz. dalj časa, vendar je razmišljanje o sebi na način, da bo še naprej hujšala pri že tako nizki teži strašljivo. v vsakem primeru se vsak posameznik odloča zase – nič pa ne škodi, če že v naprej še preden se odloči pozna svoje možnosti oz. vsaj naslov kamor se lahko obrne, ko se bo odločila narediti korak v smeri iskanja rešitve za drugačno in boljše življenje.

Lp

Tatjana