Tut jaz
Pozdravljeni!
Evo, prišla sem z morja (v bistvu že kar ene parkrat:-)) in se v ponedeljek odločila, da preneham s kajenjem. Torej ne kadim že četrti dan:-)). Vem, da ni bogvekaj, ampak voljo pa imam in sem trmasta kot bik:-). Je kriza, priznam, če bi jih imela na dosegu roke, bi jih najbrž že pojedla, ne samo skadila, ampak se ne bom dala. Nikoli več! Zanima me samo, zakaj me tako boli po mišicah rok in nog. Tudi to spada k procesu očiščevanja, al se me v tem prijetnem obdobju v katerem sem, še kakšno sranje loteva:-))
Hvala, če boste držali pesti zame in čim bolj blage simptome odvajanja.
Bravo, za malenkost vodim, danes mi je namreč 15. dan brez kajenja in 7. brez nikotinskega nadomestka, ki sem ga jemal prvih nekaj dni. Počutim se mnogo bolje in tokrat sem trdno odločen, da nikdar več ne prižgem nesnage.
Edini stranski efekt prenehanja, ki je v zadnjih dveh dneh prisoten, je močno povečana razdražljivost; a bo že minilo. Držim pesti za vse.
EN TEDEN!!! BRAVO ZAME!!! Vsak dan je lažje, čeprav še zdaleč ne enostavno. Z nikotinskimi obliži sem si pomagala le dva dni, pol sem pa vse dala stran in si rekla, če je že hudo, naj bo enkrat hudo. Zdaj pa kar gre. Imam sicer posamezne “prebliske”:-)) Se pa ne spomnim več tako pogosto na cigaret.
Je pa pri meni odločilnega pomena, da sem v resnici vse cigarete zmetala stran in o prenehanju obvestila veliko ljudi:-)) Tako me je sram, da bi jim morala reči, da sem “prpa”. Če bi imela pa doma še kakšen cigaret, bi ga pa zagotovo že prižgala.
Torej, če imate namen nehat, predpogoj – zmečite vse cigarete in pepelnike stran.
Zdravo,
Čestitke obema 🙂
Sama pa malo zaostajam. Danes je četrti dan brez cigareta. Ker sem nehala že nekajkrat (enkrat za leto dni, potem nekajkrat za mesec in nazanje 2 meseca nazaj za 14 dni) že točno vem, kaj me čaka. Prvi, drugi dan velika želja. Potem je že vse lažje. Po dveh tednih pa moja podzavest pripravi svoj show. Torej napsihiram se, kako je vse v življenju brez pomena, če zraven ni cigarete, kako mi ni več do druženja s prijatelji, kako se ne bom nikoli več zabavala, kako mi ni do dolgega filozofiranja na kavicah…skratka….dobim občutek, da je moje življenje brez smisla. In potem si rečem “Mah, rajši živim s cigaretom, srečna in z vsemi negativnimi posledicami, kot osamljena, depresivna brez”. In potem začnem kaditi nazaj 🙂
Ampak sedaj je pa drugačna situacija. Ker sem noseča. Kaj pa sedaj. Sicer smo odvisniki naravnani na egoistično razmišljanje in delovanje. Vedno najdemo mnogo izgovorov, zakaj je kajenje za nas ok in kako ne škodimo nikomur in kadimo še naprej. Ampak dvomim, da obstaja nosečnica, ki gre spat in se zbudi mirna, brez slabe vesti. In tudi ne razumem, kako lahko nekdo, ki je resnično odvisen od cigaret zmanjša količino iz 30 na 3?? Tisti trije so ravno za ogrevanje. Sama bi se verjetno pol dneva tresla v želji po tistem enem. In čez nekaj dni bi jim bilo že 5. In potem 10. In potem bi kadila celo škatlico in zraven določala datum, kdaj bom pa dokončno nehala.
Skratka. zadnji poskus se je klaverno končal verjetno tudi zato, ker sem se bolj kot ne prisilila, da neham. Nisem se čisto odločila – bolj sem spodbujala dobro voljo in seveda mi jo je kmalu zmanjkalo. Sedaj sem pa rekla ne bom in pika. In vsak dan, ko ne bom, se mi zdi fenomenalen in sem ponosna nase. In ne delam si nekih dolgoročnih planov – da nikoli več ne bom kadila. Dan po dan. Tako je pritisk manjši.
Še to…prvič sem nehala s pomočjo Alena Caarrja – njegove knjige. To je najboljša knjiga in če z njo nehaš si zmagovalec. Nimaš skoraj nikakršnih simptomov, ker te knjiga psihično obrne. Ampak…večina poznanih tistih, ki so nehali s pomočjo te knjige in niso kadili leto, dve – so spet začeli. V drugo ne gre več. Ne tako enostavno.
Tako da sedaj sem si naredila drugačen plan. Dejansko sem si pisala seznam:
-Zakaj želim nehati
-Moje dileme in strahovi ob prenehanju
-Največji absurdi v moji glavi, kar se tiče kajenja
-Pričakovanja
-Kako zapolniti čas
Poleg tega imamo doma tisto e-cigareto (ki je sicer zelo zanič nadomestek in zelo slabega okusa) ampak to imam za vsak slučaj, če me resnično kaj prime. In zavedanje, da imam neko alternativno, me pomirja. To e-cigareto konzumiram redko. Če že, potem je to zvečer, doma, kjer je želja največja (sprostitev, dolgčas, terasa, partner, ki kadi…).
Ok, vem, da sem se razpisala, ampak pomaga 🙂
Skratka – vsam želim veliko uspeha in da se vsak dan odločite pravilno.
P.S. Od veh stvari, ki sem jih slišala v življenju, sem definitivno (pre)večkrat sprobala to, kar je bilo na tem forumu rečeno: Razlika med kadilcem in nekadilcem je v eni cigareti.
Aja, imam še eno nerešeno dilemo. Ali ste že kdaj razmišljali in prišli do zaključka glede nekadilcev. Torej – a mislite, da nekadilci tako uživajo v vsem kot kadilci, bolj uživajo ali manj? Ali smo mi v določenih stvareh zaradi kajenja sicer omejeni ampak zato velikokrat precej bolj intenzivni?
Kako ti gre ajde1? Upam, da še vztrajaš. Meni je 25 dan. Razdražljivost se je umirila. Počutim se mnogo, mnogo bolje kot prej, ko sem še kadil. Najbolj pa me fascinira svet vonjav, ki jih kot kadilec sploh nisem zavohal; nad prometnim smogom sem seveda manj navdušen.
Priporočam vsem: Opustite nikotinsko nesnago. Mene je bilo strah prenehat, ker so se mi čiki zdeli integralni del moje osebnosti, zdaj pa se, po šele treh tednih, temu že smejim.
Evo mene! Vztrajam. Rinem. Grizem, če je treba, a NE KADIM. In nikoli več ne bom. Mislim, da sem šla čez najhujše, sedaj se je začelo drugačno odvajanje. Nič več ni telesnih simptomov pomanjkanja nikotina, sedaj “dela glava”. Točno tako kot je napisala api. Kar pride moment, ko te nekaj “zdeprimira” in vidiš olajšanje v cigareti. Ali pride na površje spomin, kako je bilo luštno, zvečer, ko sem vse postorila za naslednji dan, otroci so že spali, mož je počel kaj svojega, oditi na teraso in si ob cigaretu ukrasti nekaj trenutkov samo zase. Tudi jaz še vedno iščem nadomestek za te trenutke. Zaenkrat ga ne najdem. En boren približek je šport, nordijska hoja pri meni, kjer se res prediham, zbistrim… A roko na srce… To ni to:-))) Nič bat:-)) Ne bom spet začela, niti pod razno ne, je vse preveč pozitivnih stvari v nekajenju, ampak… Najbolj ponosna pa sem na to, da sem, upam, nekaj pokazala tudi otrokom. Da nihče ni popoln, da imaš vedno možnost, da nekaj popraviš, spremeniš, da s trdo voljo lahko premagaš vse. Seveda pa bi bilo bolje, da njihova mama ne bi nikoli kadila.
Tako, naj živi 15. dan in nekajenje:-)) Držite se, api, tebi pa še posebej – bodi močna, vztrajaj, ti to zmoreš, zase in za otročka.
Kako vam gre? Meni je danes 35 dan brez cigarete (prvi teden sem užival nikotinske nadomestke, nato nič). Projekt odvajanja kajenja stopa v ozadje. Nespečnosti in razdraženosti ni več. Na to, da ne kadim, vse manj mislim. Pri meni je bila pri prejšnjih dveh poskusih prenehanja največja kriza po 3 mesecih, zato se zdaj miselno pripravljam na tisti čas. Bo pa zdaj lažje, ker sem tedaj prenehal septembra in so me premamile žurke pred novim letom. Zdaj pa bo to obdobje v začetku pomladi, ko se bo dalo več gibati na prostem (tek, kolo…) česar se že zelo veselim… Poleg tega se zdaj zavedam, da mi je kajenje škodovalo. Tega zavedanja dolgo nisem imel.
Navijam za vse. Ne damo se.
Ahahaha, danes je moj 12dan. Sploh ne morem verjeti, da ne kadim, preprosto me to navdušuje. Všasih grem še čez kakšno krizo, da bi prižgal kakšnega. Vendar sem se odločil, da se moje življenje tudi v prvih dneh kajenja ne bo spreminjalo, se pravi da pijem kavo, popijem kakšno pivo, se družim s prijatelji kadilci in jih tudi spremljam ko gredo na cigareto. Najboljše pri tem se mi zdi, da mi ni treba prižgati enega 🙂 Ni mi treba, nikoli več!
Čestitke vsem, ki so opustili kajenje in jim uspeva!
Držmo se!
L
Lep pozdrav vsem,
Kako vam gre to naše nekajenje? Sama nisem prižgala nobenega cigareta, tudi nimam namena, se pa soočam z več težavami.
Verjetno so vmes še nosečniški hormoni ampak…določene dni je resnično težko. Sem razdražljiva, imam občutek, da sem velikokrat kriva za brezvezen prepir med mano in partnerjem. Le ta še poveča željo po cigaretu (torej sprostitev zaradi kreganja.) In ker imava očitno še zelo nerazvit način komuniciranja (ali pa so najini prepiri tako brezvezni, da sploh ni kaj komunicirati), da med nama nastane t.i.”tiha maša”. Vse to me vodi v depresije, prejokala bi cele dneve, imam tudi kakšen napad tesnobe in seveda bi najraje prižgala cigaret.
Poleg tega…namesto, da bi sedaj po vsem tem času čutila veselje, ker pozabljam na kajenje v trenutkih, ko bi sicer nezavedno prižgala, še vedno premišljujem o tem, da bi kadila. Ne med nosečnostjo ampak kasneje. Nekako si res ne predstavljam življenja brez cigarete. Ker kadim že od zgodnjih najstniških let, je celotno moje življenje, vse izkušnje povezano s cigareti. Z njimi dejansko urejam moje mentalno stanje (v kateremkoli že sem, mi cigaret pomaga.) Skratka – trenutno imam slab trenutek.
Kaj želim? Rada bi se zjutraj zbudila srečna ker ne kadim. Rada bi bila ponosna, da ne kadim, čeprav ob tem občutim žalost. Rada bi se znebila občutka krivde, če povzročam prepire med mano in partnerjem – saj konec koncev nehavam s kajenjem, sem polna hormonov…Rada bi, da bi me razumel bolj in se z mano pogovarjal, čeprav mu je tišina ob mojih nebulozah bližja, rada bi, da bi mi rekel, da je ponosen name, ker se trudim zase in za najinega otroka.
Kako naj vse to dosežem? Ne delam nikakršnih meditacijskih vaj. Šport je zaradi nosečnosti zelo omejen. O tem stvareh se pogovarjam s prijateljicami ampak…se mi zdi, da še ponoči non stop nekaj razmišljam. Tudi, če mi kakšen dan uspe držati pozitivnost, se naslednji dan že sesujem.
Skratka…kakšen nasvet? Kako se vi soočate z napetostjo? So vam vaši (po možnosti kadilski) partnerji v podporo? Kaj delate zase in svoje dobro počutje? Si vsak dan rečete “srečen sem, ker ne kadim?”
Hvala za vaše izkušnje že vnaprej,
Api
Pa sta mimo dva meseca brez cigaret. Bil sem že v vseh mogočih (prej kadilskih) situacijah pa ni bilo nobenih težav. Na kajenje pomislim le še tu in tam. Enkrat na dan recimo.
Stranski učinki prenehaja kajenja (nespečnost, razdraženost, slabše razpoloženje, spremembe na koži…) so vsi minili. Postranska korist je, da to zimo nisem bil nikoli podhlajen (zaradi kajenja zunaj na mrazu) in nikoli prehlajen ali bolan zaradi zimskih viroz…
Zredil sem se 3 kg. Znosno, ker sem visok. Počutim se izvrstno in poln energije; v veselem pričakovanju športov na prostem in kolesarske sezone.
Najbrž bo še prišla kaka krizica, a vse skupaj se mi danes zdi smešno lahko.
Lep pozdrav vsem
Pa saj ne morem verejet, da tole sporočilo resnično pišem jaz!!! USPEVA MI!!! Še par dni in dva meseca mojega nekajenja bosta naokrog. Večina tegob je izginila – nespečnost, razdražljivost… No, na cigareto se še spomnim, zagotovo vsak dan, ampak z lahkoto odvržem željo po njej.V bližini imam sorodnika, strastnega kadilca, ki mi “meče polena pod noge”, češ, to ni še nič, prava kriza pride po treh mesecih, dva meseca še ni nič. Sam je namreč nekajkrat nehal in spet začel po parih mesecih. Trenutno se mi zdi absurd, da bi po vseh mukah in odrekanjih, ko sem prišla iz najhujšega, spet startala iz nule. Kaj vi menite? Kaj se zgodi, da po treh mesecih nekajenja spet prižgeš? No, meni ta njegova nejevera še dodatno dviga motivacijo in trmo:-)).
Ponosna sem, da ne kadim in počutim se fino. S kilogrami se še ne ubadam, se še sploh nisem stehtala, čeprav čutim nekaj dodatne teže. Bom počakala še kakšen mesec, potem pa se začnem načrtno ukvarjat še s težo. Aja, pa ne morem verjet, kako mi paše športat. Bolj ko se prediham, bolj super mi je. Prej sem skoraj omedlela, če sem se morala fajn nadihat, sedaj uživam.
Imejte se.
Že nekaj časa spremljam vaše pogovore. Mislim, da vse od novega leta ko sem pričela razmišljati, da je že skrajni čas, da preneham kaditi. Predvsem me je in me še zanima s kakšnimi težavami se spopadate in koliko časa je hudo.
1.4. sem se končno odločila in po 33 letih prenehala. Strah me je da nebom zdržala. Moram priznat, da je na trenutke zares hudo. Znanec ( nikdar ni bil kadilec ) mi je rekel, pa že po parih dneh, kaj šele bo.
Povejte mi prosim, kako dolgo traja kriza in kaj vi počnete v najbolj zoprnih trenutkih, da vas skušnjava ne premami.
LP Lela
Pozdravljena,
jaz sem prenehala dane pred tabo in moram reči, da imam še vedno težave s spanjem (se zbujam in imam “čudne” sanje) in težave s koncentracijo in utrujenostjo. A ker sem se odločila, da v življenju ne bom več prižgala mi je lažje tudi v teh trenutkih. Pomagam si “dobro” prehrano. Tudi dr.Čakaša sem prosila za nasvet.
Ma, meni je bilo najhuje ravno prve dni. Pa tista neprestana zaspanost, pa vzdraženost, nezbranost. Potem pa vsak dan lažje. Jutri bo, mislim, da, tri mesece, pa še vedno ni dneva, ko ne bi pomislila na cigaret. Ampak telesna razstrupitev pa mislim, da je minila. Ta v glavi (vsaj moji) pa zna trajat najbrž tudi leta. Me pa najbolj veseli, da ni več tiste razdražljivosti, ki sem jo poznala kot kadilka takrat, ko je popuščala doza cigareta in bi morala enga prižgat, pa ga nisem mogla. To mi je bilo najbolj grozno. Ker sem postala nervozna, zadirčna, misli so mi bile samo pri cigaretu. V naši službi se ne kadi, niti ni časa temu namenjenega. Si me lahko predstavljaš po treh, štirih urah, ko sem rabila cigaret? Jaz si samo govorim, da to, da mislim na cigarete ni nič narobe, narobe bi bilo, če bi prižgala. Tega pa ne bom, bemtiš, da ne. Ti pa tudi zdrži. Saj najhujše je že za tabo. Pa čimvečim ljudem se pohvali, ker tako dobiš spodbudo, pa še sram te je spet prižgat, ker izpadeš reva. Vsaj pri meni je bilo to dobro. Drži se.
Pozdravljeni.
Hvala za vspodbude. Moram se pohvaliti, da je danes že 13. dan brez cigareta. Počutim se odlično, utrujena sem sicer še vedno nespečnost pa me vsaj ponoči ne daje več. Sem pa ugotovila, da je dan daljši kot je bil včasih. Ugotavljam, da vsaj zjutraj naredim mnogo več kot sem prej.
Večkrat na dan še sicer pomislim, da bi pokadila enega v miru vendar ne več s tolikšno nostalgijo kot prve dni. Če bo šlo tako naprej mi bo zagotovo ratalo. Moram pa priznat, da nekako v podzavesti še vedno pričakujem hujšo krizo, saj ne morem verjeti, da bi razvado, ki sem jo gojila 33 let ( bila sem resnično strastna kadilka vsaj zadnjih nekaj let) lahko prebolim v mesecu ali dveh.
Kakorkoli, namen imam zdržati.