Ko je vsaka tolažba zavestno izrečena laž..
Saj ne morem verjeti, a očitno je tudi to mogoče..Naslov teme in naslednji citat je povzet iz dnevnika Kresnikovega nagrajenca Štefana Kardoša v Sobotni prilogi Dela. Ne morem si pomagat, ampak moram to prenesti na ta forum. Iz to enakih razlogov kot je o Alji K.moral podati svoje mnenje bivši medicinc, zdaj že zdravnik! Sam pač čutim in razmišljam podobno kot avtor naslednjega tragičnega doživetja:
…v trenutkih besa se je tudi meni zdelo, da je o tem treba napisati knjigo, sploh tedaj, ko sem pomislil na zdravnico, ki je pokojno ženo Darinko zaradi bolečin v glavi, nad katerimi je med zdravljenjem raka na dojki tožila po vsaki biološki terapiji, poslala na pregled k psihiatru, potem pa je žena od teh bolečin, ki naj bi jih saniral psihiater, dan pred pregledom padla v komo in se ni nikoli več zbudila-otečeni možgani so bili polni rakavih metastaz in tumorjev. Saj ne pravim, da bi se zdravstveno dalo storiti kaj drugega kakor ugotoviti realno stanje, a da se človeka, ki umira pošilja na zdravljenje k psihiatru!”
Štefanova Darinka je umrla na svoj 34. rojstni dan in on v dnevniku tudi do določene mere pojasni, zakaj knjige ni napisal: “Ker preprosto ni besed, ki bi v takšnih trenutkih imele kakršnikoli smisel, ker je vsaka tolažba zavestno izrečena laž. Zadnje, kar me je Darinka vprašala, je bilo, ali je hudo, pa ji nisem vedel odgovoriti drugega kakor to, da zdravniki še ne vedo, kaj je. Ker nikoli ne moreš biti pripravljen”.
Po zgornji izpovedi, ki na žalost ni osamljen primer, zdravnikove besede, da: “Slovenci(vsaj nekateri) živijo še vedno preveč v pantiveku in imajo maligno bolezen za nekaj neozdravljivega oz.tabu!! Res so bogi!” , dobijo povsem drugačen prizvok. Zares smo Slovenci bogi! Ker očitno našim zdravnikom že večkrat sodno dokazano NEZMOTLJIVOST privzgojijo že na medicinski fakulteti. Pri tem pregovorne vrane niso nič krive..