po dobrih 30 letih zakona, nekaj skokih čez plot(iz strani moža)mi je mož povedal, da ima mlajšo prijateljico, katero obožuje in ravno tako njeno majhno hčerko, ter, da nič resnega…. V minuti sva zaključila zakon, pogovor, skupno življenje, odšla sem za vedno…od takrat je minilo slabo leto in v tem času nisva imela stikov.

sem pa spoznala moškega, ki je poročen in ima majhnega otroka. Z ženo živita kot sostanovalca, ločeni spalnici vendar pod isto streho. Videvava se nekaj mesecev in priznati moram, da ga imam noro rada. Vanj nisem zaljubljena, ob njemu se počutim ženska, ljubljena, zaželena.

Tudi on mi priznava svoja čustva, o skupni prihodnosti pa ne govoriva. Čutim, da mi postaja iz dneva v dan pomembnejši in življenje z njim si predstavljam v prihodnosti.

dokler ne bo čisto ločen (tudi na papirju) toplo svetujem da brzdate svoja čustva do njega, ker se zna zgodit da boste zelo prizadeta. Je pa to zelo nepredvidljivo in težko ko so vpleteni majhni otroci, ljudje se potem odločijo biti skupaj s partnerjem ,,samo” zaradi otrok, dokler ne odrastejo itd itd … pazite da vas ne bo nakoncu samo grdo izkoristil (fizično in psihično), bodite zelo pazljiva in se čim prej pogovirite z njim da bi razjasnili stvari za prihodnost, edino to bi bilo fer. Veliko sreče Vam želim, lp.