Že opravljena študija je pokazala, da lahko kratek popoldanski dremež preprečuje krčenje možganov in izboljša kognitivne sposobnosti v starosti, poroča New York Post. Po podatkih nedavne raziskave, ki je bila objavljena v reviji NeuroImage, pa kratek popoldanski počitek pomaga možganom, da si “opomorejo” in izboljša sposobnost učenja – učinke, za katere so prej menili, da se pojavijo le po celonočnem spancu.
Raziskovalci so ugotovili, da se po 45-minutnem dremežu sinaptične povezave v možganih – torej povezave med živčnimi celicami – obnovijo in so bolje pripravljene na sprejem novih informacij. Naši možgani so čez dan nenehno aktivni in lahko dosežejo točko zasičenosti, ko se sposobnost učenja novih vsebin začne zmanjševati.
Počitek lahko pomaga umu, da se obnovi in “ponastavi”, ne da bi pri tem izgubili že pridobljene informacije.
Raziskovalci so ob tem poudarili tudi, da občasne težave s spanjem same po sebi ne pomenijo nujno slabšega učenja ali upada delovne storilnosti.
Dremež: Naj bo kratek in jedrnat
Čeprav je raziskava preučevala vpliv dremeža, ki je trajal skoraj eno uro, strokovnjaki svetujejo, naj bo dnevni počitek kratek in jedrnat.
“Kratek dremež, do približno 20 minut, opravljen med 13. in 15. uro, lahko izboljša kognitivne sposobnosti in prispeva k občutku budnosti,” pojasnjuje dr. Thomas Michael Kilkenny, direktor Inštituta za medicino spanja v bolnišnici Northwell Staten Island University Hospital. Dodaja, da lahko daljši spanec sproži spalno inercijo, torej težnjo možganov, da bi želeli spati naprej. “Daljši dremež je povezan tudi z višjim indeksom telesne mase, povišanim krvnim tlakom ter večjo pojavnostjo presnovnega sindroma, povezanega z debelostjo, sladkorno boleznijo in boleznimi srca,” opozarja.
Poleg tega lahko daljši dremež vpliva na to, kdaj jemo in kdaj se zvečer odpravimo spat – zaradi tega pa se lahko poveča tudi količina hrane, ki jo na ta dan zaužijemo.
Nasveti za popoldanski počitek
Uspavanje je lažje v nekoliko hladnejšem in temnejšem prostoru – v takem okolju telo zazna, da je čas za počitek. Proces uspavanja lahko oteži tako pretopel kot prehladen prostor, pa tudi preveč svetlobe, opozarja Kilkenny.
Pomembno je tudi udobje: udobna naj bodo oblačila, v katerih mislite počivati, pa tudi ležišče. Nekateri strokovnjaki sicer odsvetujejo popoldanski dremež v postelji in menijo, da je kavč primernejši – je dovolj udoben za počitek, vendar ne spodbuja predolgega dremeža.
Priporočljivo je tudi, da se v zgodnje popoldanskem času izogibamo kofeinu – ta lahko zmoti tako popoldanski kot nočni spanec. “Kofein je poživilo in zmanjšuje potrebo po dremežu. Ko njegov učinek popusti, pa lahko pride do nenadnega padca energije in izrazite zaspanosti,” še pojasnjuje Kilkenny.
Vira:
- New York Post, Afternoon naps are good for your brain — here’s how, and 4 ways to get the most out of it. Dostopno na: https://nypost.com/2026/01/25/health/afternoon-naps-are-good-for-your-brain-heres-how-and-4-ways-to-get-the-most-out-of-it/. Zadnji dostop: Januar 2026
- University College London, Regular napping linked to larger brain volume. Dostopno na: https://www.ucl.ac.uk/news/2023/jun/regular-napping-linked-larger-brain-volume. Zadnji dostop: Januar 2026
- Science Direkt, A nap can recalibrate homeostatic and associative synaptic plasticity in the human cortex. Dostopno na: https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1053811926000418. Zadnji dostop: Januar 2026
