Nepotrpežljivost ni nov pojav – omenjena je že v budističnih spisih in rimskih razmišljanjih – vendar je v sodobni, hitri družbi še izrazitejša. Danes čakanje dojemamo kot ‘napako sistema’, namesto kot normalen del življenja, je za The Time povedala psihologinja Sarah Schnitker iz univerze Baylor. Navadili smo se, da vse hočemo takoj, zato nas čakanje in zamude hitro spravijo iz tira.
Dolgotrajna nepotrpežljivost pa ima svojo ceno: povezana je s stresom, slabšim zdravjem, konflikti in izgorelostjo. Dobra novica je, da se potrpežljivosti lahko naučimo.
Zakaj se potrpežljivost splača?
Raziskave kažejo, da potrpežljivi ljudje lažje vztrajajo pri dolgoročnih ciljih in v trud vložijo več smisla – “na poti do cilja” manj verjetno obupajo in redkeje pregorijo.
Poleg tega naj bi bili bolj potrpežljivi ljudje tudi bolj zdravi: pogosteje dočakajo višjo starost, imajo manj kroničnih bolezni, bolje uravnavajo telesno težo in lažje skrbijo za zdrave navade, kot sta gibanje in uravnotežena prehrana.
Potrpežljivost je povezana tudi z boljšim duševnim zdravjem. Vsa kronična negativna čustva, kamor spada tudi nepotrpežljivost, negativno vplivajo na duševno zdravje. Raziskovalci so denimo ugotovili, da nepotrpežljivost zmanjšuje prijaznost in pripravljenost pomagati drugim, opozarja profesorica Cassie Mogilner Holmes z univerze UCLA. Dodaja, da je po drugi strani potrpežljivost tesno povezana s pozitivnimi čustvi.
Kako se torej naučiti potrpežljivosti?
Postavite realna pričakovanja
V sodobnem okolju si pogosto nalagamo preveč: čeprav nam tehnologija lahko pomaga pri izvajanju nekaterih nalog, jo mnogi uporabljajo za to, da namesto manj naredijo še več. S tem lahko pride občutek, da nikoli nimamo dovolj časa, to pa lahko krepi nepotrpežljivost.
Pomaga lahko, da omejimo primerjanje z drugimi, zlasti na družbenih omrežjih. Tam smo ‘poplavljeni’ s prikazi, kaj vse ljudje počnejo, pri čemer se lahko počutimo, kot da “zaostajamo”, s tem pa se krepi tudi občutek nepotrpežljivosti.
Poskušajte razmišljati bolj sočutno in konstruktivno
Ko morate čakati, poskusite razmišljati bolj sočutno in konstruktivno. Namesto da se prepustite jezi (denimo, ko oseba pred vami vozi zelo počasi), poskusite poiskati sočutno razlago – morda je oseba, ki vozi starejša, slabo vidi ali je bolna in samo skuša varno priti k zdravniku.
Vadite čuječnost in zavestno uživanje v trenutku
Čuječnost pomeni, da se zavestno osredotočimo na to, kar se dogaja tukaj in zdaj, namesto da razmišljamo o tem, kaj vse še moramo opraviti. Meditacija je pri tem zelo učinkovita, pomagajo pa tudi preproste stvari, kot so miren sprehod, čuječe prehranjevanje ali opazovanje okolice.
Ko se naučimo biti prisotni v trenutku, čas ne deluje več kot stalni pritisk. Namesto občutka, da ga ves čas primanjkuje, začnemo doživljati več miru. Čuječnost zmanjšuje tudi nenehno premlevanje skrbi, ki pogosto prispeva k občutku nepotrpežljivost.
Preusmerite pozornost v dejavnosti, ki vas prevzamejo
Ko smo v situaciji, ko na izid neke situacije nimamo vpliva in ne moremo nič drugega kot preprosto čakati, si lahko pomagamo s premišljeno preusmeritvijo pozornosti. To pomeni, da se lotimo dejavnosti, ki nas tako zaposli in pritegne, da ne dopušča, da nam misli ves čas uhajajo k premlevanju. To lahko zmanjša tesnobo in občutek nemoči, čakanje pa postane lažje in manj obremenjujoče.
Kdaj je nepotrpežljivost lahko koristna?
Nepotrpežljivost ni vedno nekaj slabega. Včasih je pomemben notranji signal, da nekaj ni v redu in da pasivno čakanje ne bo prineslo rešitve. Lahko nas opozori, da je treba ukrepati, spremeniti smer ali se postaviti zase.
Vir: The Time, How to Train Your Brain to Be More Patient. Dostopno na: https://time.com/7353412/patient-train-your-brain-more-patience/. Zadnji dostop: Januar 2026
