Ob vzpostavitvi Registra raka Slovenije v začetku 60. let prejšnjega stoletja je bil rak materničnega vratu drugi najpogostejši rak pri ženskah. Danes se ne uvršča niti med deset najpogostejših. Kot poudarja doc. dr. Urška Ivanuš, dr. med., specialistka javnega zdravja in vodja državnega programa ZORA, je to rezultat sistematičnega in organiziranega presejanja žensk v okviru Državnega programa ZORA, ki že več kot dve desetletji rešuje življenja žensk.
Program ZORA: zgodba uspeha slovenskega javnega zdravja
“Državni program ZORA je organiziran populacijski presejalni program za raka materničnega vratu. Vanj so vsake tri leta vabljene ženske med 20. in 64. letom starosti, ki opravijo preventivni ginekološki pregled z odvzemom brisa materničnega vratu. V laboratoriju se preveri, ali so v brisu prisotne morebitne spremembe. Če jih odkrijejo, žensko povabijo na dodatne preglede in po potrebi zdravljenje,” razlaga doc. dr. Urška Ivanuš.
Ključna prednost presejalnega programa je zgodnje odkrivanje bolezni. Če predrakave spremembe odkrijemo pravočasno – ko so omejene le na površinske celice materničnega vratu – lahko z ustreznim zdravljenjem preprečimo razvoj raka.
V 20 letih delovanja programa ZORA so v Sloveniji pregledali skoraj 740.000 žensk. Pri več kot 33.500 so odkrili predrakave spremembe in jih uspešno zdravili, pri 2.664 ženskah pa so odkrili raka materničnega vratu.
Slovenija na pragu odprave raka materničnega vratu
Zaradi uspešnosti programa ZORA se v Sloveniji danes spogledujemo z možnostjo odprave raka materničnega vratu. Leta 2024 smo zabeležili najnižjo pojavnost raka materničnega vratu v zgodovini beleženja: 81 novih primerov, kar pomeni pet primerov na 100.000 žensk. Meja za odpravo bolezni je štiri primere na 100.000.
“Imamo realne možnosti, da postanemo ena prvih evropskih držav, ki ji bo uspelo odpraviti raka materničnega vratu,“
poudarja doc. dr. Urška Ivanuš.
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je za odpravo raka materničnega vratu postavila tri cilje:
- 90 % deklet, mlajših od 15 let, cepljenih proti HPV,
- 70 % žensk, redno vključenih v presejalni program,
- 90 % žensk s predrakavimi ali rakavimi spremembami ustrezno zdravljenih.
Slovenija že dosega drugi in tretji cilj. Ključni izziv ostaja precepljenost proti HPV.
Zakaj je rak materničnega vratu poseben?
Kot pojasnjuje sogovornica, se rak materničnega vratu od večine drugih rakov razlikuje po tem, da se pojavlja razmeroma zgodaj v življenju in dolgo časa ne povzroča nobenih simptomov. Od okužbe do razvoja prvih sprememb na materničnem vratu običajno mine 10 do 12 let.
Predrakave spremembe se najpogosteje pojavljajo med 25. in 35. letom, rak pa med 35. in 50. letom starosti. Kljub temu da je na splošno redek rak, pa je v starostni skupini od 20 do 49 let še vedno peti najpogostejši rak pri ženskah.
“Redno udeleževanje presejalnih pregledov omogoča odkritje bolezni v zgodnjih fazah, ko je zdravljenje praviloma enostavno in ne vpliva na plodnost. Pri napredovalih stadijih pa je zdravljenje zahtevnejše, manj učinkovito in pogosto povezano z neplodnostjo. Petletno preživetje pri omejeni bolezni je 95-odstotno, pri razširjeni bolezni pa 50-odstotno. Posebej zaskrbljujoče je, da se slabša odzivnost na presejanje pojavlja pri ženskah, starejših od 55 let,” pojasnjuje doc. dr. Urška Ivanuš.
Brez HPV ne bi bilo raka materničnega vratu
Povzročitelj raka na materničnem vratu je okužba s človeškimi papilomavirusi (HPV). Sama okužba s HPV sicer ni zadostna za to, da ta rak nastane, je pa nujna. Kaj to pomeni?
“Okužba s HPV je pogoj za nastanek raka na materničnem vratu, vendar pa raka ne razvijejo vsi, ki se okužijo s HPV. Pri večini ljudi namreč okužba izzveni sama po sebi. Rak se razvije pri tistih, pri katerih okužba ne izzveni – postane kronična,” pojasni sogovornica.
HPV je izjemno razširjen virus; v stik z njim pride skoraj vsak spolno aktiven človek. Poznanih je več kot 200 genotipov HPV, približno 12 jih povzroča vsaj 6 vrst rakov, tako pri ženskah kot pri moških.
Zdravila za okužbo s HPV ni, zdravijo se lahko le njene posledice: poleg raka materničnega vratu povzroča še pet drugih vrst raka, genitalne bradavice in papilomatoze grla.
Kajenje povečuje tveganje za nastanek raka na materničnem vratu, najverjetneje zato, ker oslabi imunski sistem in zmanjša sposobnost telesa, da virus samo odstrani.
Naložba v prihodnost: Cepljenje proti HPV
Najbolj učinkovit način preprečevanja raka materničnega vratu je cepljenje proti HPV. V Sloveniji v okviru nacionalnega programa brezplačno cepijo v 6. razredu osnovne šole deklice od leta 2009, dečke pa od leta 2021.
Danes je cepljenje brezplačno za vse do 26. leta starosti.
“Cepljenje v zgodnjem obdobju je zelo pomembno, saj je takrat boljši imunski odziv (zato sta do 15. leta potrebna dva odmerka, kasneje pa trije), hkrati pa se je treba zavedati, da cepivo ščiti le, če do stika z virusom oziroma okužbe še ni prišlo,” poudarja doc. dr. Urška Ivanuš. Dodaja, da prenos virusa ne zahteva spolnega odnosa – zadostuje že tesnejši stik s sluznico.
Sogovornica opozarja, da HPV ne povzroča le raka na materničnem vratu, ampak še pet drugih rakov, od katerih se nekateri pojavljajo tudi pri dečkih, zato je cepljenje pomembno za oba spola.
HPV je vzrok za vse primere raka na materničnem vratu, ostali raki pa imajo poleg HPV še druge dejavnike tveganja.
Cilj Svetovne zdravstvene organizacije je doseči 90-odstotno precepljenost deklic in dečkov pred 15. letom. V državah, ki jim je ta cilj že uspelo doseči, denimo na Norveškem, Škotskem, Švedskem, v Angliji in Španiji … že opažajo, da se zmanjšuje pojavnost predrakavih sprememb in raka na materničnem vratu.
Uspehi programa in izzivi
Po pregledanosti v presejalnem programu ZORA se Slovenija uvršča v sam evropski vrh, zadnja triletna pregledanost v ciljni skupini je 73 %. Program je Svetovna zdravstvena organizacija prepoznala kot primer dobre prakse. Uspeh temelji na centraliziranem vodenju, presejalnem registru in zagotavljanju kakovostne obravnave.
Naslednji izziv je doseči ženske, ki se presejanja ne udeležujejo, ter hkrati ohraniti zavedanje o pomenu preventive tudi v času, ko bolezen postaja vse redkejša. “Raka materničnega vratu lahko odpravimo, vendar okužb s HPV ne moremo izkoreniniti – če bi se prenehali cepiti in hoditi na preglede, bi se rak ponovno začel pojavljati,” sklene doc. dr. Urška Ivanuš.
Sporočilo doc. dr. Urške Ivanuš ob mesecu ozaveščanja raka materničnega vratu:
“Ko sem bila stara devet let, je moja mama zbolela za rakom dojke in umrla pri 38 letih. Kot otrok sem pri dvanajstih letih izgubila starša – in to ostane s teboj vse življenje. Za mojo mamo takrat ni bilo rešitve. Za številne ženske in moške danes rešitev obstaja: cepljenje proti HPV preprečuje kar 6 različnih vrst rakov, prav tako rešuje življenja udeležba v presejalnih programih.
Ne razumem, zakaj starši ne cepijo svojih otrok proti HPV, saj to cepljenje preprečuje vsaj šest vrst raka. In ženske – tudi takrat, ko je življenje naporno, ko skrbimo za otroke, službo in starše – ne smemo pozabiti nase. Preventivni pregled lahko reši življenje.“
Ekipa Državnega programa ZORA bo letos že tretjič zapored tekla na Maratonu treh src v Radencih z namenom ozaveščanja o odpravi raka materničnega vratu. S svojo udeležbo so se pridružili iniciativi ginekologa doc. dr. Luke Roškarja, dr. med., vodje ginekološkega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota, ki se je za tovrstno ozaveščanje odločil zaradi slabše udeležbe žensk v presejalnih pregledih v murskosoboški regiji.
