Pred časom sem spoznala moškega, ki ga sicer niti ne bi opazila, če ne bi bila povezana s skupno dejavnostjo v društvu. Povabila na kavo, na izlet, sledilo je tedensko popotovanje … Med tem časom sva se zbližala. Pri njem opažam željo po pogostem druženju, ki naj bi se končalo tudi intimno, za kar pa sama nisem preveč navdušena. Srečanja že, nisem pa pripravljena na zvezo, kar si on močno želi. Rada imam svojo svobodo, druženja s prijatelji, veliko mi pomeni tudi čas, ko sem sama s sabo in ne rabim nikogar. Ne vem, kako naj mu to (do)povem. Večkrat sem poskusila, on pa še kar vztraja. Misli, da sva si “usojena” Vem in čutim, da me ima zelo rad, da je zaljubljen. Jaz pač nisem. Stara sva 68 let. Kaj naj storim? Groba ne želim biti, na lep način najbrž tudi ne bo šlo.