Tokratna sezona gripe se je začela štiri tedne prej kot običajno, glede na podatke spremljanja pa kaže, da je vrh okužb že mimo, je na včerajšnji tiskovni konferenci Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) povedala specialistka epidemiologije dr. Marta Grgič Vitek, dr. med., nacionalna koordinatorica cepljenja. Dodaja, da je težko napovedati, ali lahko pričakujemo še kakšen porast, in da se je zato še zmeraj smiselno cepiti proti gripi, zlasti osebe iz ranljivih skupin, pri katerih gripa pogosteje poteka težje oziroma z zapleti. To so starejši odrasli, kronični bolniki, nosečnice, dojenčki, majhni otroci in osebe z izrazito prekomerno telesno težo.
Gripa se pri starejših in kroničnih bolnikih pogosto zaplete s pnevmokokno pljučnico, zato se njim svetuje tudi cepljenje proti pnevmokokom (z 20-valentnim konjugiranim pnevmokoknim cepivom), ki je za te osebe na voljo brezplačno (v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja).
V letošnji sezoni se je proti gripi cepilo 40.000 ljudi več kot v lanski – do zdaj 166.000 prebivalcev. Kljub več cepljenim je to še zmeraj premajhen delež, da bi virus gripe med ljudmi krožil v manjšem obsegu.
Kaj prinaša porast okužb z RSV?
Postopoma začenjajo naraščati okužbe z respiratornim sincicijskim virusom (RSV), ki je nevaren predvsem za dojenčke, majhne otroke in starejše odrasle. Pri njih lahko okužba povzroči težje okužbe (spodnjih) dihal, ki pogosteje zahtevajo zdravljenje v bolnišnici.
Nosečnica lahko svojega dojenčka pred RSV zaščiti tako, da se proti tej okužbi (brezplačno) cepi v nosečnosti.
To cepljenje se svetuje tudi starejšim od 60 let, a je za njih cepljenje žal zaenkrat še samoplačniško.
Krepitev odpornosti v času respiratornih okužb
Poleg cepljenja na NIJZ priporočajo tudi druge zaščitne ukrepe, ki lahko pomagajo krepiti odpornost. Svetujejo:
- gibanje na svežem zraku (seveda previdno ob poledicah ter primerno oblečeni oziroma ne ob prenizkih temperaturah),
- uživanje pestre in raznovrstne prehrane z veliko sadja in zelenjave,
- zadosti spanja,
- izogibanje zaprtim prostorom in stikom z ljudmi, ki imajo znake prehlada.
“Ko smo bolni, ostanemo doma! S tem bomo preprečili, da virus širimo na druge. Ob tem skrbimo za redno prezračevanje prostorov, za higieno kašlja in kihanja in za higieno rok,“
je poudarila dr. Marta Grgič Vitek.
