Sladkane pijače in alkoholne pijače so v številnih državah danes cenejše kot pred nekaj leti. Ne zato, ker bi bile bolj zdrave ali varnejše, temveč zato, ker davki nanje ne sledijo inflaciji in rasti dohodkov. Po opozorilih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) to vodi v večjo porabo, več bolezni in več poškodb – predvsem med otroki, mladostniki in mladimi odraslimi.
SZO je januarja 2026 objavila dve obsežni globalni poročili, v katerih vlade poziva k bistveno višji in pametneje zasnovani obdavčitvi sladkanih pijač in alkohola. Razlog je jasen: zdravstveni sistemi po vsem svetu se soočajo z naraščajočim bremenom preprečljivih nenalezljivih bolezni, stroške pa na koncu nosi celotna družba.
“Zdravstveni davki so eno najmočnejših orodij, ki jih imamo za spodbujanje zdravja in preprečevanje bolezni,” je dejal dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus, generalni direktor SZO. “Z zvišanjem davkov na izdelke, kot so tobak, sladkane pijače in alkohol, lahko vlade zmanjšajo škodljivo porabo ter zagotovijo sredstva za ključne zdravstvene storitve.”
Več sladkorja in alkohola – več kroničnih bolezni
Po podatkih SZO nizka obdavčitev omogoča, da so izdelki, povezani z debelostjo, sladkorno boleznijo tipa 2, srčno-žilnimi boleznimi in nekaterimi vrstami raka, še vedno zelo dostopni. Posebej problematične so sladkane pijače, ki predstavljajo enega glavnih virov dodanega sladkorja v prehrani otrok in mladostnikov. Čeprav ima že 116 držav uveden davek na sladkane pijače, se ta pogosto nanaša le na gazirane pijače. Iz obdavčitve pa velikokrat izpadejo:
- 100-odstotni sadni sokovi,
- sladkani mlečni napitki,
- že pripravljene kave in čaji.
V praksi to pomeni, da številni izdelki z zelo visoko vsebnostjo sladkorja ostajajo cenovno dostopni in privlačni, zlasti mlajšim.
Alkohol: dostopnejši, kot bi smel biti
Čeprav alkoholne pijače obdavčuje vsaj 167 držav, je alkohol v večini držav od leta 2022 postal cenovno dostopnejši, saj davki ne sledijo inflaciji. V najmanj 25 državah, večinoma v Evropi, vino sploh ni obdavčeno, kljub jasno dokazanim tveganjem za zdravje. Večja dostopnost alkohola pomeni več nasilja, poškodb, prometnih nesreč ter večje breme za zdravstvene in socialne sisteme.
Visoke posledice
Poročila SZO razkrivajo, da trošarine na alkohol v povprečju predstavljajo le 14 % cene piva in 22,5 % cene žganih pijač. Davki na sladkane pijače pogosto pomenijo le okoli 2 % končne cene, le redke države pa davke redno usklajujejo z inflacijo. Medtem ko industrija ustvarja milijardne dobičke, dolgoročne zdravstvene in ekonomske posledice nosijo posamezniki, družine in javni sistemi.
Javnost podpira višje davke
Kljub temu večina ljudi podpira višje davke na alkohol in sladkane pijače. Gallupova raziskava iz leta 2022 je pokazala, da javnost tovrstne ukrepe razume kot orodje za zaščito zdravja in ne kot kaznovanje potrošnikov.
Pobuda “3 do 35”: manj dostopno, bolj zdravo
Zato SZO države poziva k ukrepanju v okviru pobude “3 do 35”, katere cilj je, da se do leta 2035 realne cene treh zdravju škodljivih izdelkov – tobaka, alkohola in sladkanih pijač – občutno zvišajo.
Namen pobude ni le zmanjšanje porabe, temveč tudi pridobivanje sredstev za financiranje zdravstvenih storitev, preventivnih programov in podporo najbolj ranljivim skupinam prebivalstva.
Kot poudarjajo pri SZO, so zdravstveni davki eno najučinkovitejših orodij javnega zdravja – a le, če so dovolj visoki, pravično zasnovani in redno prilagojeni realnim življenjskim razmeram.
