“Ko sem bila še majhna, mi je mama ob povišani telesni temperaturi dala zdravilo za zniževanje vročine, me zavila v dodatne odeje in ko sem se večkrat tako prepotila, se je temperatura znižala, jaz pa sem se počutila bolje,” se spominja naša bralka.
Na drugi strani je večkrat prebrala ravno obraten nasvet: povišano telesno temperaturo znižujete z mrzlimi obkladki. Zanima jo, ali se je ob povišani telesni temperaturi torej boljše prepotiti ali zniževati temperaturo z mrzlimi obkladki?
Ali je vročina vedno slaba?
“Vročina je naravni obrambni mehanizem organizma, s katerim se telo bori proti okužbam. V kolikor ni previsoka in dolgotrajna, sama po sebi ni nevarna,” pravi družinska zdravnica Špela Tevžič, dr. med. spec. iz Zdravstvenega doma Ljubljana (ZDL).
Praviloma vročino zbijamo, če je višja od 38-38,5°C, pri čemer, dodaja sogovornica, sočasno upoštevamo:
- kako se počuti bolnik (ali čuti mrzlico, glavobol, bolečino izčrpanost),
- ali spada bolnik v bolj ogroženo skupino oseb (na primer otroci, starejši, nosečnice ali kronični bolniki) in
- ali obstaja tveganje za zaplete (na primer vročinski krči pri otrocih).
Zdravi osebi, ki se pri 38,5C stopinjah počuti relativno dobro, ni potrebno na silo zbijati vročine, saj ima vročina svojo vlogo.
pojasnjuje družinska zdravnica Špela Tevžič, dr. med. spec. iz ZDL.
Zakaj se po potenju včasih počutimo bolje?
Zakaj se je torej naša bralka po tem, ko se je prepotila, počutila bolje?
V preteklosti so bolnikom res dajali zdravila in jih močno zavili v odeje, da so se prepotili, pritrjuje tudi Tevžičeva.
“Bolj verjetno je, da so se bolniki po takem ‘pregretju’ počutili bolje zaradi delovanja zdravila kot pa zaradi potenja. Ko zdravilo učinkuje, namreč vpliva na center za regulacijo temperature v možganih, naš ‘termostat’ se nastavi na nižjo temperaturo, in ker telo zazna, da je ‘pretoplo’ sproži mehanizme, s katerimi oddajamo toploto (s potenjem),” pojasnjuje.
Težava takšnega načina je, opozarja družinska zdravnica, da lahko povzročimo celo pregretje, povečano potenje pa vodi v dehidracijo, kar skupno obremeni naše telo.
Odločilno naj bo počutje, ne številka na termometru
“Danes torej raje priporočamo, da zdravimo bolnika in njegovo počutje in ne upoštevamo samo številke, ki jo vidimo na termometru. Po potrebi uporabimo zdravila in prilagodimo svoje ravnanje,” še svetuje družinska zdravnica Špela Tevžič.
“Oblečeni smo v lahka oblačila, ki dihajo, pokriti smo le toliko, kolikor nam ustreza, povečamo vnos tekočine in lahke hrane.”
Kdaj so mrzli obkladki dobra in kdaj slaba izbira?
Če je vročina zelo visoka, sogovornica svetuje, da si lahko pomagamo tudi s hlajenjem z mlačnimi obkladki, kopelmi ali prebrisavanjem z mlačno vodo.
“Pri tem ne smemo uporabljati preveč mrzle vode, ker lahko to predstavlja stres ter zaradi stisnjenja žil na koži poslabša odvajanje odvečne toplote in s tem hlajenje,” še pojasni družinska zdravnica.
Kaj pri povišani telesni temperaturi torej svetuje stroka?
Pri vročini je priporočljivo:
- nosite lahka, zračna oblačila,
- pijte zadostne količine tekočin, uživajte lahko hrano,
- uživajte zdravila po potrebi,
- hladite z mlačnimi (ne mrzlimi!) obkladki.
Pri vročini je odsvetovano:
- ne silite se v potenje,
- ne zbijajte vročine z zelo mrzlimi obkladki ali ledeno vodo.
