Študije avtopsij so pokazale, da so tudi stoletniki, ki so bili nekaj dni pred smrtjo videti zdravi, podlegli specifičnim, prepoznavnim boleznim, in niso umrli zgolj zaradi staranja, poroča Study Finds.
Za ljudi najbolj usodne srčno-žilne bolezni
Ko so raziskovalci analizirali 2.410 obdukcij, se je izkazalo, da je bil v veliki večini primerov vzrok smrti srčno-žilna bolezen. Med najpogostejšimi so bili srčni infarkt (39 %), zastoj srca in dihanja (38 %; ang. cardiopulmonary failure) in možgansko-žilne okvare, kot je možganska kap (17,9 %).
Analiza podatkov ljudi, starejših od 85 let, ki so nepričakovano umrli zunaj bolnišnic, je prav tako pokazala, da so bili srčno-žilni dogodki odgovorni za 77 % smrti.
Tudi pri stoletnikih, ki so veljali za zdrave, so obdukcije razkrile, da jih je 68 % umrlo zaradi srčno-žilnih vzrokov, 25 % zaradi odpovedi dihal, manjši deleži pa zaradi odpovedi drugih specifičnih organov. Nihče ni umrl zgolj zaradi starosti.
Vsaka vrsta ima svojo ‘šibko točko’
Vzorec umrljivosti, ki jo povzročajo konkretne bolezni, se pojavlja v celotnem živalskem kraljestvu, vendar z eno ključno razliko: vsaka vrsta ima svojo šibko točko.
Medtem ko pri ljudeh in nečloveških primatih prevladujejo srčno-žilne bolezni (pri starajočih se opicah vrste rezus makaki srčno-žilne bolezni povzročijo več kot 60 % smrti), je pri glodavcih slika povsem drugačna.
Po podatkih ene večjih raziskav je zaradi raka umrlo med 84 in 89 % miši, ki so bile hranjene v običajnih pogojih. Tudi ob intervencijah, za katere velja, da upočasnjujejo staranje, je rak ostal glavni vzrok smrti pri miših, le da se je pojavil v poznejših življenjskih obdobjih. Pri podganah so tumorji predstavljali približno 63 % vseh smrti. Podoben vzorec so opazili pri psih, kjer so novotvorbe povzročile skoraj polovico smrti starejših živali.
Če se pomaknemo še nižje po evolucijskem drevesu, se vzroki smrti ponovno spremenijo. Sadne mušice večinoma umrejo zaradi odpovedi črevesnega epitelija, torej razpada črevesne sluznice, kar vodi v bakterijske okužbe. Gliste podležejo okužbam žrela ali propadanju mišic v predelu grla.
Vsaka vrsta ima svojo “Ahilovo peto”.
To predstavlja izziv za raziskave staranja
Če zdravilo podaljša življenjsko dobo miši s tem, da prepreči nastanek raka, ali je s tem res upočasnilo staranje ali pa je zgolj odložilo pojav ene specifične bolezni? In če ljudje večinoma umiramo zaradi srčno-žilnih zapletov, ne pa zaradi raka, zakaj bi pričakovali, da bodo strategije preprečevanja raka pri miših tudi nam omogočile daljše življenje?
Vir: Study Finds, Nobody Actually Dies From Old Age? Autopsy Studies Reveal What Really Kills Us. Dostopno na: https://studyfinds.org/nobody-dies-from-old-age-studies-reveal-what-kills-us/. Zadnji dostop: December 2025
