Robotske klepetalnike z umetno inteligenco, kot so ChatGPT, Claude in Copilot, ljudje vse pogosteje uporabljajo kot zaupnike. Zatekanje k robotskim klepetalnikom za družbo in čustveno podporo je razlog za zaskrbljenost, zlasti pri mlajših ljudeh, opozarjajo strokovnjaki v božični številki strokovne publikacije The BMJ.
Opozarjajo, da “morda spremljamo generacijo, ki se uči oblikovati čustvene vezi z entitetami, ki nimajo človeških sposobnosti empatije, skrbi in čustvene uglašenosti”.
Epidemija osamljenosti
Vodja službe za javno zdravje (U. S. Surgeon General) je leta 2023 razglasil, da se ZDA soočajo z epidemijo osamljenosti, ki predstavlja javnozdravstveni problem, primerljiv s kajenjem in debelostjo.
V Združenem kraljestvu skoraj polovica odraslih (25,9 milijona ljudi) poroča, da se počuti osamljene občasno, včasih, vedno ali pogosto; skoraj eden od desetih pa doživlja kronično osamljenost (opredeljeno kot občutek osamljenosti pogosto ali vedno). Z osamljenostjo se soočajo tudi mladi (stari 16–24 let).
Pogovori z umetno inteligenco bolj zadovoljujoči kot z ljudmi?
Glede na te trende ni presenetljivo, da mnogi iščejo alternativne vire družbe in čustvene podpore, navajajo avtorji. ChatGPT naj bi imel približno 810 milijonov tedensko aktivnih uporabnikov po svetu, nekatere raziskave pa kot enega glavnih razlogov za uporabo navajajo prav terapijo in družbo.
Ena od raziskav je pokazala, da tretjina najstnikov uporablja robotske klepetalnike za družbeno interakcijo, eden od desetih pa poroča, da so pogovori z umetno inteligenco bolj zadovoljivi kot pogovori z ljudmi. Tretjina vprašanih je celo navedla, da bi za resne pogovore raje izbrali robotske klepetalnike kot ljudi.
Kako preverjati morebitno problematično uporabo?
Avtorji navajajo, da je v luči teh podatkov smiselno obravnavati problematično uporabo klepetalnikov kot nov dejavnik tveganja v okolju pri ocenjevanju duševnega stanja pacienta.
Predlagajo, da zdravniki začnejo z nežnim povpraševanjem o morebitni problematični uporabi klepetalnikov, zlasti v prazničnem času, ko so ranljive skupine najbolj izpostavljene. Po potrebi naj temu sledijo bolj usmerjena vprašanja za oceno kompulzivnih vzorcev uporabe, odvisnosti in čustvene navezanosti.
Avtorji priznavajo, da lahko umetna inteligenca pomaga ljudem, ki se počutijo osamljene — na primer tako, da jim omogoča lažji dostop do informacij ali občutek podpore. Hkrati pa opozarjajo, da še nimamo dovolj raziskav, zato je treba v prihodnje natančneje preučiti:
- Kako pogosto in na kakšne načine ljudje uporabljajo klepetalnike za čustveno podporo, ter kakšna tveganja pri tem nastajajo.
- Kakšna so specifična tveganja v interakcijah med ljudmi in robotskimi klepetalniki z umetno inteligenco.
- Kako prepoznavati tveganje pri pacientih, ki klepetalnike uporabljajo na problematičen način.
- Kako razviti učinkovite, na dokazih utemeljene pristope za pomoč ljudem, ki so razvili pretirano odvisnost ali čustveno navezanost robotske klepetalnike z umetno inteligenco.
- Kako postaviti ustrezne regulativne okvire, ki bodo zaščitili dolgoročno duševno zdravje uporabnikov – in ne spodbujali zgolj kratkoročnega povečevanja uporabe ali “angažiranosti” (da se ljudje znova in znova vračajo k uporabi teh klepetalnikov).
Do takrat je ključnega pomena, da se osredotočimo na preizkušene in dokazano učinkovite strategije za zmanjševanje socialne izolacije in osamljenosti, so sklenili.
Vir: BMJ, AI chatbots and the loneliness crisis. Dostopno na: https://www.bmj.com/content/391/bmj.r2509. Zadnji dostop: December
