19-letna Milli Tanner se je pritoževala nad hudimi bolečinami v trebuhu, izčrpanostjo in krvavitvami, zaradi česar je večkrat poiskala zdravniško pomoč, a so jo vsakič odslovili. Čeprav so bili simptomi resni, je zdravniki niso poslali na preiskave, ker so bili mnenja, da je premlada za raka debelega črevesa. Šele ko se je njeno stanje znatno poslabšalo, so jo vzeli resno in dobila je diagnozo: rak debelega črevesa v tretjem stadiju, piše Daily Mail.
Po poročanju omenjenega medija je bila mlada ženska iz Anglije večkrat napačno diagnosticirana – domnevno zato, ker je preveč pila, trpela za hemoroidi, sindromom razdražljivega črevesja ali menstrualnimi krči. “Vedela sem, da je nekaj narobe. Vendar so mi vsakič rekli, da sem premlada za raka debelega črevesa,” se spominja Milli. Zdravnik je napotitev na preiskave zavrnil celo po tem, ko je Milli sama naročila pregled blata, v katerem je bila kri. Šele 30 mesecev po pojavu simptomov so zdravniki med kolonoskopijo odkrili tumor, ki se je že razširil na bezgavke.
Kljub uspešni operaciji in kemoterapiji se zdaj 24-letnica še vedno bori s posledicami, saj živi s kolostomo. “Jezna sem, ker bi se lahko toliko stvari preprečilo, če bi me ljudje prej poslušali,” pravi mladenka, ki si želi, da bi njena zgodba pomagala drugim.
Starostna meja se niža
Večina bolnikov, ki dobijo diagnozo rak, je starih več kot 60 let. To velja tudi za raka debelega črevesja in danke (RDČD), ki spada med pet najpogostejših vrst rakov v Sloveniji. Onkologi pa so v zadnjih letih zaznali porast te vrste raka pri ljudeh, ki še niso dopolnili 50 let. Še zlasti visok je porast v skupini 20 do 29 let.
V strokovnih publikacijah Lancet Gastroenterology & Hepatology in Gut so bile objavljene študije, ki so se ukvarjale z vzroki za tak razvoj dogodkov. Strokovnjaki za trend krivijo kombinacijo nezdrave prehrane, debelosti in pomanjkanja gibanja v otroštvu. Različne študije so pokazale, da uživanje večjih količin rdečega mesa, hitre in pripravljene hrane ter predelanih živila škodi zdravju črevesja – še posebej, če z jedilnika izrivajo sveža živila, polna vitaminov, antioksidantov in vlaknin.
Ana Mihor, specialistka javnega zdravja z Onkološkega inštituta Ljubljana je za naš portal že pred časom opozorila tudi na nevarnost alkohola in kajenja. “Pogosto se predvsem pozablja, da kajenje ne povzroča izključno raka pljuč, ampak je povezano z razvojem različnih vrst rakov, vključno z RDČD, in je glavni preprečljivi dejavnik za nastanek raka,” je razložila za naš medij in dodala: “Poudariti je treba, da bi RDČD lahko z opustitvijo nezdravih življenjskih navad uspešno preprečevali v vseh starostnih skupinah, še zlasti preko oblikovanja navad zdrave prehrane in zadostne telesne dejavnosti ter preprečevanja izpostavljenosti kajenju in alkoholu pri otrocih in mladostnikih.“
Več o tem, kakšno je stanje pri nas, si lahko preberete tukaj.
