Tako poudarja specialistka infektologije in intenzivne medicine doc. dr. Nina Kmet Grasselli, dr. med., vodja cepilnega centra na UKC Ljubljana. Z njo smo se pogovarjali o gripi – kakšne zaplete povzroča, kdaj iskati zdravniško pomoč in kako se pred to okužbo zaščititi.
Gripo povzročajo virusi influence A, B in C. Kateri so najpogostejši, in ali je kateri od virusov znan, da povzroča hujšo ali lažjo obliko bolezni?
Gripo povzročajo virusi influence, ki spadajo v družino Ortomyxoviridae, človeku nevarni rodovi te družine pa so Influenzavirus A, B in C. Na osnovi površinskih antigenov jih razdelimo v podtipe – kar poznamo kot H1N1, H3N2 ipd. Virusi gripe so zelo variabilni, kar pomeni, da se spreminjajo zaradi mutacij in genetskih prerazporeditev, kar tudi vpliva na stopnjo kužnosti, resnost bolezni ter izid bolezni.
Poznani so trije virusi, ki povzročajo gripo: virus influence A, B in C. Virus influence A povzroča epidemije in pandemije, virus influence B povzroča običajno omejene izbruhe npr. v šolah, vrtcih. Virus influence C okuži posameznike in ne povzroča epidemij. Ločitev posameznih tipov virusov influence je možna z mikrobiološkimi preiskavami.
Kako se gripa prenaša in kako zelo nalezljiva je?
Bolezen se prenaša kapljično, kar pomeni, da se širi s kužnimi kapljicami od kihanju in kašljanju, ter s posrednim ali neposrednim stikom z okuženimi površinami. Virus lahko preživi zunaj telesa dan ali dva na trdnih površinah (plastika, kovina), 15 minut na papirju in pet minut na koži. Največja kužnost bolnika je drugi do tretji dan po začetku bolezni, traja pa približno 7 dni.
Otroci so glede na izsledke raziskav bolj in dlje časa kužni, dolgotrajnejše izločanje virusa pa je značilno tudi za bolnike z okrnjenim imunskim sistemom.
NASVET: “Če ste zboleli, pogosto prezračite prostore, kjer se zadržujete, da zmanjšate količino virusov v zraku. Pogosto si umijte ali razkužite roke, ki ste ji ob kihanju in kašljanju onesnažili s kužnimi izločki dihal. Izogibajte se dotikanju oči, nosu in ustnih sluznic. Dosledno kašljajte in kihajte v rokav ali papirnat robček za enkratno uporabo, da zamejite širjenje virusov v prostoru. S kihanjem in kašljanjem v rokav bodo vaše roke ostale čiste in virusov ne boste zanesli na površine v vaši okolici. Če kihate ali kašljate v papirnat robček, ga po uporabi zavrzite in si nato umijte ali razkužite roke. Poleg tega pa poskrbite za čiščenje površin in predmetov.”
~Specialistka infektologije in intenzivne medicine doc. dr. Nina Kmet Grasselli, dr. med., vodja cepilnega centra na UKC Ljubljana.
Od česa je odvisno, ali človek zboli in koga gripa najbolj ogroža?
Nekatere skupine oseb so bolj ogrožene za okužbo in/ali težji potek. Mednje sodijo:
- starostniki (˃ 65 let),
- otroci, mlajši od 2 let,
- nosečnice,
- imunsko oslabljene osebe,
- osebe s povečano telesno težno (indeks telesne teže ˃ 40),
- kronični bolniki z boleznimi pljuč, srčno-žilnimi boleznimi, boleznimi ledvic in jeter, krvi, sladkorno boleznijo in nevrološkimi boleznimi ter
- kadilci.
Pri teh osebah lahko pride do zapletov, in sicer virusne pljučnice, bakterijske pljučnice, sepse, hude prizadetosti mišic (miozitis, rabdomioliza, mioglobinurija), miokarditisa in perikarditisa ter prizadetosti osrednjega živčevja.
S kakšnimi simptomi se gripa kaže?
Inkubacija traja ena do pet dni. Gripa se začne nenadno z mrazenjem, visoko vročino, lahko do 39 ali 40 stopinj Celzija, bolečinami v mišicah, glavobolom in suhim kašljem. Pri prehladu je navadno najbolj izrazit izcedek iz nosu s kihanjem, temperatura pa največkrat sploh ni ali pa je le minimalno povišana. Bolezen navadno traja 7 dni.
Bolezen se pojavlja vsako zimo v obliki večjih ali manjših epidemij. Ocenjeno je, da na leto s hujšo obliko gripe zboli 3 do 5 milijonov ljudi, do pol milijona pa jih umre. Prvič je gripo opisal že Hipokrat. Nekajkrat na stoletje pride tudi do pandemije, kar pomeni, da nalezljiva bolezen zajame človeško populacijo na velikem geografskem območju, npr. celotni celini ali celem svetu. Ena najbolj znanih pandemij gripe je bila t. i. španska gripa, ki je med leti 1918−1919 po vsem svetu terjala 50 do 100 milijonov smrti oziroma 2,5−5 odstotkov svetovne populacije.
Kako se gripa zdravi?
Kadar zbolimo z gripo, moramo počivati in ostati doma. Povišano telesno temperaturo lahko nižamo z antipiretiki. Dobro je, da zaužijemo dovolj tekočine. Če močno suho kašljamo, si lahko v lekarni kupimo kakšnega od preparatov za umiritev kašlja ponoči.
Če se počutje slabša, se pojavi še višja vročina, omotičnost, gnojen izmeček ali več izmečka je treba obiskati zdravnika.
Tisti, ki so za hujši potek gripe bolj ogroženi ter tisti, ki zaradi gripe potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, lahko v prvih 48 urah po postavitvi diagnoze s strani zdravnika prejmejo zdravilo protivirusno zdravilo.
“Gripa je virusna bolezen in antibiotiki, ki so namenjeni zdravljenju bakterijskih okužb, pri gripi ne pomagajo.”
~ Doc. dr. Nina Kmet Grasselli, dr. med.
Kakšni so lahko zapleti gripe, kako jih prepoznati in kako pogosti so?
Zapleti se pojavljajo pri 5-10 odstotkih obolelih oziroma še pogosteje pri tistih, ki spadajo v ogrožene skupine. Najpogosteje pride do virusne in bakterijske pljučnice. Pljučnica lahko napreduje v sepso. Sama okužba pljuč prizadene dihala, kar se lahko kaže z dihalno odpovedjo in potrebo po dodatnem kisiku, ki napreduje vse do potrebe po mehanskem predihavanju ali celo zunajtelesnem krvnem obtoku.
Z gripo je lahko povezana huda prizadetost skeletnih mišic, ki lahko prično razpadati, kar povzroči akutno odpoved ledvic, ki jo moramo zdraviti s hemodializo. Pogosto je prizadeta tudi srčna mišica (miokarditis), možni so nevrološki zapleti, kot so epileptični napadi in Guillain Barrejev sindrom.
Tudi majhni otroci, predvsem novorojenčki in dojenčki, so zaradi gripe močno ogroženi in pogosto potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Pri njih se lahko pojavijo dehidracija, pogosti pa so tudi vročinski krči.
Nosečnice, ki zbolijo z gripo, imajo štiri do 18-krat višje tveganje, da bodo potrebovale zaradi gripe zdravljenje v enoti intenzivne terapije kot nenoseče ženske enake starosti. Nosečnice ob gripi ogroža tudi spontani splav, intrauterini zastoj rasti in intrauterina smrt ploda. Za ogrožene skupine je res pomembno, da se cepijo.
Ali obstajajo kakšne ocene, koliko ljudi (otrok in odraslih) potrebuje hospitalizacijo zaradi gripe vsako leto?
Vsako leto potrebuje hospitalizacijo približno 5 odstotkov obolelih za gripo, številke so višje med bolj ogroženo populacijo, pri katerih potrebuje hospitalizacijo tudi 10-12 odstotkov obolelih.
Proti gripi se lahko cepimo – za koga vse je priporočljivo cepljenje, ali je cepljenje samoplačniško, ali je možno v breme zavarovanja?
Cepljenje proti gripi je za slovenske državljane brezplačno (v stroške zavarovalnice) in priporočljivo za vse prebivalce, predvsem pa za:
- kronične bolnike in njihove družinske člane,
- osebe, starejše od 65 let,
- osebe, ki imajo izrazito povečano telesno težo (ITM ≥40; pri otrocih ITM ≥ 95 percentil glede na starost in spol),
- majhne otroke (od 6 do 23 mesecev starosti) in njihove družinske člane,
- nosečnice in njihove družinske člane,
- zdravstvene delavce in sodelavce ter zaposlene v domovih starejših občanov, ki so pri svojem delu izpostavljeni nevarnosti okužbe ali lahko pri svojem delu okužbo prenesejo na druge osebe,
- druge delavce v nujnih službah, ki so pomembni za delovanje različnih dejavnosti (policija, gasilci …).
Odrasli se cepimo z enim odmerkom vsako sezono, otroci, mlajši od 9 let, praviloma prejmejo dva odmerka cepiva s presledkom najmanj 4 tedne, ko se cepijo prvič v življenju; en odmerek pa zadostuje pri otrocih, ki so bili že cepljeni vsaj z enim odmerkom cepiva proti gripi.
Cepljenje proti gripi, tako kot tudi druga cepiva, ni 100-odstotno učinkovito, zavedati pa se moramo, da nas cepivo ščiti pred težjimi oblikami bolezni. Ocenjeno je, da s cepljenjem proti gripi preprečimo 40 do 60 odstotkov hospitalizacij, tveganje za sprejem v enoto intenzivnega zdravljenja zaradi gripe pa se zmanjša za približno četrtino. S cepljenjem proti gripi preprečimo kar 80 odstotkov smrtnih izidov.
Cepljenje proti gripi se začne proti koncu jeseni in traja, vse dokler ne začne število obolelih z gripo upadati. Po cepljenju se zaščita pri mlajših razvije po tednu dni, pri starejših pa traja razvoj imunosti nekoliko dlje, in sicer 14 ali celo več dni.
Cepivo je varno. Gre za inaktivirano cepivo, kar pomeni, da ob cepljenju ne vnašamo virusa v telo in se “s cepljenjem ne moremo okužiti”. Podatke o neželenih učinkih seveda ves čas spremljamo v centralnih bazah. Kot po vsakem cepljenju se lahko pri do polovici cepljenih po cepljenju proti gripi se lahko pojavijo prehodno bolečina na mestu vboda, rdečina, glavobol, lahko nekoliko povišana telesna temperatura.
Kot resen zaplet se izjemno redko pojavi nevrološki zaplet Guillain Barre sindrom s pojavnostjo ena na milijon razdeljenih odmerkov, a treba se je zavedati, da je tveganje za pojav tega zapleta pomembno višje ob okužbi z gripo kot po cepljenju. Raziskave kažejo tudi izjemno močen nocebo učinek pri cepljenju proti gripi. Nocebo pomeni, da oseba občuti neželene učinke, čeprav ni bila cepljena s pravim cepivo, temveč s placebom. Glede na podatke je neželene učinke navedlo kar 50 odstotkov cepljenih s placebom.
Kaj vse še lahko ljudje naredimo (poleg cepljenja), za krepitev imunskega sistema in zaščito pred gripo in drugimi nalezljivimi boleznimi?
Bolezen preprečujemo na tri načine, in sicer s higienskimi ukrepi, cepljenjem in izjemoma kemoprofilakso. Najbolj učinkovita je seveda zaščita s cepljenjem. Zdravniki vedno priporočamo zdrav slog življenja, redno telesno vadbo, raznoliko prehrano z dovoljšnjo količino vitaminov ter zadostno hidracijo.
Pomembno je tudi, da se v času povečane pojavnosti respiratornih okužb izogibamo zaprtih prostorov in nakupovalnih središč. Predvsem je to pomembno upoštevati v družinah z dojenčki in majhnimi otroki. Čeprav včasih ljudje neradi slišijo, bi marsikatero okužbo lahko preprečili tudi z uporabo zaščitne maske.
