Slovenija trenutno pripravlja Vizijo “Naše kmetijstvo in hrana v 2040”, strateški dokument, ki bo določil, kako bomo v prihodnje pridelovali, kupovali in jedli hrano.
Zavezništvo za odgovoren prehranski sistem opozarja, da je to ključni trenutek: ali bomo okrepili prehransko varnost, zdravje ljudi in dobrobit živali, ali pa bomo ostali še naprej močno odvisni od uvoza ter praks, ki škodujejo okolju in kmetom. Pozivajo k temu, da se javna sredstva usmerijo v javno dobro – v ekološko pridelavo, obnovo tal, lokalno hrano in prehransko okolje, ki podpira zdrave izbire.
Zakaj je Vizija 2040 tako pomembna
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano trenutno pripravlja dokument Vizija “Naše kmetijstvo in hrana v 2040”, s katerim želi določiti dolgoročno smer razvoja slovenskega kmetijstva in prehranskega sistema. Gre za strateško odločitev, ki bo oblikovala rabo kmetijskih zemljišč, način pridelave hrane, dostopnost lokalnih živil, okoljski vpliv kmetijstva ter prehranske navade prebivalcev v prihodnjih 15 letih.
Vizija izhaja iz evropskih ciljev trajnostnega kmetijstva in uravnotežene prehranske preskrbe, temelji pa na vprašanju, ki zadeva vso družbo: Ali bo Slovenija v prihodnosti sposobna sama preskrbeti svoje prebivalce z dovolj zdrave hrane – in kako bomo to dosegli?
Poziv Zavezništva: javno dobro bi moralo imeti prednost pred ekonomskimi interesi
Na to vprašanje odgovarja tudi Zavezništvo za odgovoren prehranski sistem, ki združuje kmete, potrošnike, okoljske organizacije in strokovnjake. V pozivu Ministrstvu poudarjajo, da mora biti pri pripravi Vizije 2040 v ospredju javno dobro, ne le ekonomski interesi.
“To je točka preloma. Odločitev, sprejetih zdaj, se bo čutilo desetletja. Gre za vprašanje, ali bomo v prihodnje še bolj odvisni od uvoza ali bomo sposobni poskrbeti sami zase.”
Opozarjajo, da trenutni prehranski sistem ne dosega ključnih ciljev:
- ne spodbuja zdrave in trajnostne prehrane,
- obremenjuje okolje,
- zanemarja dobrobit živali,
- ter povečuje odvisnost od uvoza hrane.
Kaj Zavezništvo predlaga? Pet ključnih korakov
1. Zaščita kmetijskih zemljišč
Kmetijska zemlja naj ne bo več žrtev pozidave ali degradacije.
Cilj: izboljšanje tal in podpora agroekološkim praksam.
2. Povečanje ekološkega kmetijstva
Do leta 2040 naj bi vsaj 25 odstotkov kmetijskih zemljišč obdelovali ekološko.
Tatjana Buzeti, predsednica Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije pojasnjuje:
“Ekološko kmetijstvo je trajnostni sistem pridelave, ki ohranja biotsko raznovrstnost in kakovost vode in tal. Če želimo povečati produktivnost in odpornost ekoloških kmetij, moramo vlagati v znanje, tehnologije in razvoj trga.”
3. Manj uvoza, več domače hrane
Slovenija še vedno uvaža velik delež hrane.
Zavezništvo predlaga bolj uravnoteženo razmerje med rastlinsko in živalsko pridelavo, ter pridelavo hrane za ljudi, ne le za krmo.
Gaja Brecelj, direktorica Umanotere opozarja:
“Podnebne in geopolitične spremembe bodo oskrbo s hrano še otežile. Zato moramo vlagati v rešitve, ki kmete podpirajo pri trajnostnem upravljanju zemlje.”
4. Dostopna in zdrava prehrana za vse
Predlagane rešitve vključujejo:
- posodobitev prehranskih smernic,
- javno naročanje, ki daje prednost lokalni, ekološki in rastlinski hrani,
- zmanjšanje količine odpadne hrane,
- bolj jasno označevanje živil.
Jasmina Bevc Bahar, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije poudarja:
“Več kot 80 odstotkov prehranskih odločitev sprejemamo nezavedno. Okolje mora ljudem olajšati dostop do zdrave hrane.”
5. Višja dobrobit rejnih živali
Predlagana je postopna odprava:
- reje v kletkah,
- privezovanja goveda na verige,
- pohabljanja živali in selekcije izjemno hitre rasti.
Samo Curk, Zveza nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije izpostavlja:
“Gre za to, ali bomo ohranili sistem, ki povzroča trpljenje, ali pa bomo prešli na sočutnejše kmetijstvo. 94 % prebivalcev Slovenije podpira odpravo reje v kletkah. Vizija mora to upoštevati.”
Kaj to pomeni za nas?
Zavezništvo poudarja, da je pred nami priložnost, da slovenski prehranski sistem postane bolj zdrav, pravičen, odporen in trajnosten. Hkrati pa odpira tudi vprašanje odgovornosti: “Kako kot družba odločamo o hrani, ki jo pridelujemo, jemo in cenimo?”
Čas je, da vsi razmislimo, kakšno hrano si želimo jesti v prihodnje. Leto 2040 se sliši oddaljeno, vendar do takrat nas loči le 15 let.
