Najnovejše poročilo Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) razkriva, da je bila leta 2023 vsaka šesta bakterijska okužba odporna na zdravljenje z antibiotiki, poroča Daily Mail. Podatki kažejo, da je med letoma 2018 in 2023 več kot 40 odstotkov antibiotikov izgubilo učinkovitost pri zdravljenju pogostih okužb sečil, krvi, črevesja in spolno prenosljivih okužb.
“Ugotovitve so zelo zaskrbljujoče,” opozarja dr. Yvan Hutin, direktor oddelka za protimikrobno odpornost SZO.
Glede na analizo podatkov več kot 23 milijonih okužb v 104 državah je problem najhujši in se hitro poslabšuje v državah z nizkimi in srednjimi dohodki ter manj trdnimi zdravstvenimi sistemi.
Bakterije povzročile 8 milijonov smrti, od tega polovico zaradi protimikrobne rezistence
“Zaradi vse večje odpornosti proti antibiotikom nam zmanjkuje možnosti zdravljenja. To ogroža življenja, zlasti v državah, kjer sta preprečevanje okužb in nadzor nad njimi šibka, dostop do diagnostike in učinkovitih zdravil pa je že tako omejen. Do protimikrobne odpornosti pride, ko se patogeni, ki povzročajo bolezni – vključno z bakterijami, virusi, glivicami in paraziti -, razvijejo tako, da so odporni na zdravila, ki se uporabljajo za njihovo uničevanje in preprečevanje ter zdravljenje bolezni, ki jih povzročajo. Samo leta 2021 je zaradi bakterijskih okužb umrlo 7,7 milijona ljudi, pri čemer naj bi odpornost na zdravila prispevala k več kot polovici smrti in neposredno povzročila več kot milijon smrti,” pravi Hutin.
Napovedi kažejo, da bo do leta 2050 zaradi na antibiotike odpornih okužb vsako leto umrlo 10 milijonov ljudi.
Resna grožnja človeštvu: dosegli smo kritično točko
V poročilu so izražene resne skrbi zaradi odpornosti gram negativnih bakterij kot sta E.coli, ki lahko povzroči zelo resne okužbe, pogosto s sepso, motnjami strjevanja krvi, odpovedjo organov in celo smrtjo, in salmonela. Navajajo, da je skrb vzbujajoča tudi odpornost glivic na zdravila, kar je SZO že opisala kot “resno grožnjo človeštvu”, saj je vse težje razviti nova zdravila proti glivicam, ker so njihove celice izredno podobne človeškim. V zadnjih desetih letih so odobrili le štiri nova zdravila proti glivicam.
Dr. Hutin je opozoril, da je 40 odstotkov bakterij E. coli zdaj odpornih na prvo vrsto zdravljenja takšnih okužb. Ti antibiotiki so ključnega pomena za zdravljenje hudih okužb, njihova vse manjša učinkovitost pa zožuje možnosti zdravljenja.
Dr. Manica Balasegaram iz organizacije Global Antibiotic Research and Development Partnership je v poročilu opozorila, da je problem protimikrobne odpornosti (AMR) dosegel ‘kritično točko preloma’. “Najbolj zahtevne okužbe z gramnegativnimi bakterijami že prehitevajo razvoj novih antibiotikov – bodisi zato, ker ustrezni antibiotiki ne pridejo do ljudi, ki jih potrebujejo, bodisi zato, ker se sploh ne razvijajo. Ni dovolj, da razvijamo nove antibiotike – razviti moramo prave, tiste, ki ciljajo na okužbe z največjim vplivom na javno zdravje. Ne uspeva nam nadomeščati antibiotikov, ki zaradi odpornosti postajajo neučinkoviti, in to najnovejše poročilo kaže, da posledice tega zdaj začenjamo čutiti.”
Strokovnjaki so dodali, da sam razvoj novih antibiotikov ne zadostuje. Po njihovem mnenju je nujno okrepiti globalna prizadevanja za preprečevanje okužb – z dostopom do čiste vode, izboljšano sanitarno infrastrukturo, higieno in cepljenjem.
Vir: Daily Mail, WHO warns of increase in antibiotic-resistant infections – with STIs, UTIs and gut bugs becoming harder to treat. Dostopno na: https://www.dailymail.co.uk/health/article-15190165/who-antibiotic-resistant-infections-uti-sti-gut.html. Zadnji dostop: Oktober 2025
