Poleg splošnih higienskih ukrepov se svetujejo tudi sezonska cepljenja, pri čemer se cepljenje proti gripi svetuje prav vsem prebivalcem.
Sezona gripe in RSV se še ni začela, krožita pa …
Sezona gripe se še ni začela, prav tako ne sezona okužb z respiratornim sincicijskim virusom (RSV). Zaenkrat so bili zaznani le posamezni primeri gripe, večinoma pa zdaj okužbe dihal povzročajo virus SARS-CoV2 in rinovirusi. Tudi drugod po Evropi je intenzivnost kroženja virusov gripe zaenkrat nizka, je na novinarski konferenci povedala epidemiologinja dr. Marta Grgič Vitek, dr. med., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki je tudi koordinatorica nacionalnega programa cepljenja.
Gripa je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki se lahko hitro širi med prebivalci. Po ocenah vsako sezono zboli med 5 in 10 odstotkov prebivalcev, to pomeni med 100.000 in 200.000 prebivalcev Slovenije. Pri nas je vrh obolevanja običajno v januarju. Cepljenje proti gripi se bo pričelo enotno po vsej državi – 20. oktobra.
Cepljenje proti gripi ščiti predvsem pred zapleti
“Pred gripo se najučinkoviteje zaščitimo s cepljenjem, predvsem pa nas cepljenje ščiti pred morebitnimi zapleti gripe,” je povedala dr. Marta Grgič Vitek. Dodaja, da se cepljenje proti gripi priporoča vsako leto, saj zaščita sčasoma upade, poleg tega je vsako leto cepivo prilagojeno tistim virusom, ki bodo predvidoma krožili. Je pa cepljenje smiselno opraviti še pred začetkom sezone, saj telo po cepljenju potrebuje približno 14 dni, da ustvari zaščitna protitelesa.
“Cepljenje proti gripi priporočamo vsem od 6 mesecev starosti dalje, saj s tem zaščitimo sebe in svoje najbližje, z večjim deležem cepljenih pa tudi preprečujemo širjenje bolezni. Še zlasti pa cepljenje priporočamo skupinam z večjim tveganjem za težji potek gripe, to so starejši, kronični bolniki, majhni otroci, nosečnice in osebe z izrazito povečano telesno težo; pa tudi skupinam, ki so pri delu izpostavljene gripi, denimo zdravstveni delavci, in tistim, ki imajo pri svojem delu veliko stikov z ljudmi – zaposlenim v vzgoji in izobraževanju itd.,” je poudarila dr. Marta Grgič Vitek.
Pri ranljivih skupinah cepljenje zmanjšuje tveganje za težji potek oz. zaplete, za hospitalizacijo in za smrt zaradi gripe.
Starejše in osebe s kroničnimi boleznimi ogrožajo tudi pnevmokoki in RSV
Hkrati s cepljenjem proti gripi je pri starejših odraslih (65 let in več) ter kroničnih bolnikih priporočljivo tudi cepljenje proti pnevmokoknim okužbam, saj pri njih obstaja večje tveganje za pljučnico ali invazivni potek pnevmokokne okužbe. Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam je za kronične bolnike in vse osebe, stare 65 let in več, je brezplačno (v breme ZZZS). Starejšim od 65 let in osebam s kroničnimi boleznimi se svetuje tudi cepljenje proti RSV, vendar pa je to cepljenje samoplačniško – v breme ZZZS se lahko proti RSV cepijo le nosečnice.
Gripa pozimi polni bolnišnice in hromi zdravstveni sistem
Zaradi gripe so praktično vsako zimo polne vse bolnišnične kapacitete, včasih morajo odpirati nove oddelke. Infektolog prof. dr. Matjaž Jereb, dr. med., predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, je povedal, da cepljenje pomaga preprečevati bolezen, zmanjševati potrebo po hospitalizacijah in intenzivnem zdravljenju ter zmanjšuje tveganje za smrt. “Možnost, da starejši od 60 let umre zaradi gripe, je kar 10-krat večja kot pri 20-letniku,” je bil na novinarski konferenci jasen prof. dr. Jereb.
Mnogi otroci zaradi gripe potrebujejo bolnišnično zdravljenje
Tudi v ambulantah družinskih zdravnikov, pediatričnih ambulantah in dežurnih službah se vsako zimo srečujejo s številnimi bolniki z gripo. Kot je na novinarski konferenci povedal pediater z Zdravstvenega doma Kamnik Denis Baš, dr. med., ki je tudi predsednik sekcije za primarno pediatrijo, se pri otrocih gripa kaže z dolgotrajno visoko vročino, bolečinami v mišicah, s prebavnimi težavami, močnimi glavoboli, lahko pa se zaplete in povzroči gnojno vnetje ušes, pljučnico, vročinske krče, vnetje srčne mišice in dehidracijo – vse to so pogosti spremljevalci gripe.
“Mnogi otroci zaradi zapletov gripe potrebujejo tudi bolnišnično zdravljenje,” je opozoril Denis Baš.
Še posebej ranljivi so prezgodaj rojeni otroci, malčki, mlajši od treh let in tisti s kroničnimi boleznimi. Zato Baš poudarja, da je cepljenje proti gripi varna in učinkovita zaščita, ki jo priporoča vsem otrokom, starejšim od šest mesecev. “Z njim preprečimo težek potek bolezni in zaščitimo najranljivejše med nami,” je povedal.
Bolj ogrožene tudi nosečnice in novorojenčki
Med skupinami, ki zaradi gripe lahko težje zbolijo, so tudi nosečnice. Cepljenje proti gripi se svetuje tudi ženskam, ki načrtujejo nosečnost, nosečnicam, ne glede na višino nosečnosti, in doječim materam, pa je na novinarski konferenci poudarila ginekologinja prof. dr. Nataša Tul Mandič, dr. med., iz Bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo Postojna.
“Imunski sistem nosečnic je spremenjen in je manj učinkovit v boju proti virusom, zlasti proti virusu gripe. Poleg tega virus gripe prizadene pljuča, nosečnice pa imajo povečano potrebo po kisiku in zmanjšano pljučno kapaciteto, zato imajo pomembno več težkih potekov gripe in več zapletov po okužbi. Tudi dojenčki imajo v prvih mesecih življenja manj učinkovit imunski sistem in težji potek okužbe z gripo, materina protitelesa, ki jih dobi preko posteljica in kasneje preko mleka, pa ga lahko učinkovito zaščitijo,” je povedala prof. dr. Tul Mandič.
Nosečnicam se poleg cepljenja proti gripi svetuje tudi cepljenje proti RSV in oslovskemu kašlju po 24. tednu nosečnosti. Osnovni namen je zaščiti novorojenčka, saj začne nosečnica po cepljenju proizvajati protitelesa, ki preko posteljice preidejo na novorojenčka in ga ščitijo v prvih 6 mesecih življenja, ko je njegov imunski sistem slabše učinkovit v boju proti okužbam, potek okužb pa težji in netipičen, zato se lahko zgodi, da jih pozno prepoznamo, kar ogroža življenje dojenčkov.
“Vsa cepiva so dokazano varna tako za nosečnice kot za plodove oziroma novorojenčke. S cepljenjem tako dosežemo dvojni učinek – zaščitimo nosečnico in novorojenčka. Zavedati se moramo, da ni načina, ki bi nosečnice zavaroval, da ne pridejo v stik z mikrobi, saj hodijo na zdravniške preglede, v službo in tudi po nujnih opravkih, prav tako jim virus lahko prinese partner, tako da je prepričanje, da se virusom lahko izognejo, zelo napačno,” je poudarila prof. dr. Nataša Tul Mandič.
Nosečnicam tako svetuje, da naj k cepljenju proti gripi in oslovskemu kašlju spodbudijo tudi partnerja in vse osebe, ki bodo v stiku z njo v času nosečnosti in z novorojenčkom, ko bo prišel domov iz porodnišnice. “Cepljenje je najboljša strategija za zaščito zdravja nosečnic in novorojenčkov ter dojenčkov,” je sklenila prof. dr. Nataša Tul Mandič.
Preberite več na: Cepljenje proti gripi se začenja 20. oktobra
