Debelost je ena najhitreje rastočih kroničnih bolezni sodobnega časa. Vpliva na zdravje srca in ožilja, presnovo, duševno počutje in kakovost življenja.
Po vsem svetu z debelostjo živi že več kot milijarda ljudi, v Sloveniji pa več kot 60 odstotkov odraslih.
Debelost je kronična bolezen, na katero vplivajo biološki, psihološki in okoljski dejavniki. Pri njej gre za dva odklona: prvi je presežno, napačno razporejeno in bolno maščevje, ki škoduje celotnemu organizmu. Drugi odklon je energetska turbina, ki uravnava naš apetit, naše uravnavanje energije.
O tej pomembni temi so razpravljali strokovnjaki na okrogli mizi “Skupaj k boljšemu zdravju: O debelosti brez predsodkov“, ki sta jo pripravila Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni in Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije.
Debelost – bolezen, ne izbira
Debelost ni zgolj posledica “slabih navad”, ampak kompleksna bolezen, poudarja prof. dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med., endokrinologinja z UKC Ljubljana.
“Nastane zaradi prepleta genetskih, bioloških, vedenjskih, okoljskih in socialno-ekonomskih dejavnikov,” pojasnjuje. “Maščobno tkivo v telesu deluje kot aktiven organ, ki sproža kronično vnetje in poškodbe organov ter povečuje tveganje za več kot 230 bolezni – od sladkorne bolezni tipa 2 do depresije in neplodnosti.”
Tudi prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., družinska zdravnica, opozarja na stigmo, s katero se soočajo ljudje z debelostjo: “V družbi je še vedno prisotno prepričanje, da gre za lenobo ali prenajedanje. To boli. Prava podpora pride od strokovnjakov, ki razumejo, da gre za bolezen, ne za osebno pomanjkljivost.”
Novi pristopi: zdravila, strokovna pomoč in sočutje
Po besedah prof. dr. Tadeja Battelina, dr. med., pediatra endokrinologa, imamo zdaj prvič v zgodovini učinkovita zdravila za zdravljenje debelosti.
“Zdravljenje debelosti ni več stvar videza, temveč zdravja. Z zgodnjim zdravljenjem lahko zmanjšamo tveganje za več kot 230 pridruženih bolezni,” poudarja.
Hkrati pa dodaja, da mora pristop ostati sočuten in pozitiven, saj mnogi bolniki nosijo težo družbenih predsodkov. “Nihče ne želi biti debel. Ključno je, da ljudem pokažemo, da imamo načine, kako jim lahko pomagamo povrniti zdravje,” pravi prof. dr. Battelino.
“Zdravljenje debelosti ni sramota, ampak pogumno dejanje”
O osebni izkušnji je spregovoril prim. Matija Cevc, predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije:
“Pred leti sem se znašel v telesu, ki mi ni več služilo. Počutil sem se ujetega in utrujenega. Takrat sem prvič pomislil, da potrebujem pomoč. Zdravljenje debelosti ni sramota. Je pogumno dejanje, ki odpira vrata v bolj zdravo življenje.”
V društvu zato pomagajo ljudem, ki se soočajo s to boleznijo, ustvarjajo varen prostor za pogovor in podporo, ter povezujejo zdravstvene ustanove s posamezniki, ki si morda še ne upajo poiskati pomoči.
Program “Zdrava mera”: pomoč pri spremembi življenjskega sloga
Pomemben del obravnave je preventiva. Program Zdrava mera, ki deluje v okviru Centrov za krepitev zdravja (NIJZ), pomaga udeležencem spreminjati prehranske in gibalne navade ter ponuja psihološko podporo.
“Namen programa ni le izguba telesne teže, temveč dolgoročna sprememba življenjskega sloga,” pojasnjuje Rade Pribaković Brinovec, dr. med., specialist javnega zdravja.
Ko spremembe življenjskega sloga niso dovolj
Kot opozarja prof. dr. Mojca Jensterle Sever, pri napredovali bolezni spremembe življenjskega sloga pogosto niso več zadostne:
“Takrat je treba posameznika aktivno vključiti v zdravstveni sistem in ga obravnavati kot vsakega drugega bolnika s kronično boleznijo.”
Poleg zdravljenja pa je ključna primarna preventiva – ustvarjanje okolja, ki spodbuja zdravo prehrano, gibanje in zmanjšuje socialne razlike.
Brez predsodkov – z razumevanjem in ustrezno pomočjo
- Po vsem svetu živi +1 milijarde ljudi z debelostjo, kar kaže na zapletenost bolezni in nujno potrebo po celostni oskrbi debelosti
- 40 – 70 % tveganja za nastanek debelosti je mogoče pripisati genetiki, kar kaže na to, da ne gre le za moč volje, temveč tudi za biološke dejavnike.
- z +200 zdravstvenimi zapleti je povezana debelost
- 2/3 smrti med ljudmi z debelostjo povzročijo srčno-žilne bolezni.
Debelost ni stvar volje ali značaja, ampak bolezen, ki jo lahko zdravimo – če o njej govorimo odkrito, brez sramu in z razumevanjem.
“Včasih je največ, kar lahko naredimo za svoje zdravje – da si dovolimo poiskati pomoč,” pravi prim. Cevc.
Kam po pomoč?
- Obiščite svojega osebnega zdravnika, če se soočate s prekomerno telesno težo ali težavami, povezanimi z njo.
- Vključite se v program Zdrava mera v najbližjem Centru za krepitev zdravja.
- Poiščite podporo v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije – tam boste našli razumevanje in izkušnje ljudi, ki so podobno pot že prehodili.
