Poznate te nepričakovane posledice poznega zajtrkovanja?

Z. Z. , 14. september 2025
PrehranaŽivljenjski slog
Starejši moški sam je zajtrk za kuhinjsko mizo - pozen zajtrk pokazatelj zdravstvenih težav.
Foto: Profimedia

Raziskave kažejo povezavo med poznim zajtrkom in staranjem, slabim razpoloženjem in težavami z ustnim zdravjem.

Z daljšanjem življenjske dobe postaja ohranjanje kakovosti življenja in spodbujanje zdravega staranja vse pomembnejše. Že dolgo je znano, da lahko zdrave navade, kot so uravnotežena prehrana, ohranjanje zdrave telesne teže, redna telesna aktivnost, dovolj spanja in obvladovanje stresa, pozitivno vplivajo na zdravje in dobro počutje.

Nova študija pa razkriva, da pomembno vlogo pri tem igra tudi čas, kdaj jemo – zlasti zajtrk.

Kaj pravi znanost?

V študiji Univerze v Manchestru so raziskovalci več kot 20 let spremljali prehranjevalne navade in čas obrokov skoraj 3000 odraslih udeležencev, starih med 42 in 92 let.

Kako čas zajtrka vpliva na naše zdravje?

Raziskava je pokazala, da je čas zajtrka (še posebej pri starejših odraslih) povezan z našim zdravjem in počutjem.

Udeleženci, ki so zajtrk jedli kasneje, so imeli pogosteje težave kot so:

  • depresija,
  • anksioznost,
  • utrujenost in
  • slabše ustno zdravje.

To potrjuje tudi Monique Richard, magistrica znanosti in registrirana dietetičarka nutricionistka, ki dodaja, da trend poznejšega zajtrkovanja opaža tudi pri osamljenih in gibalno oviranih posameznikih.

Hkrati poudarja tudi, da je po eni strani poznejši zajtrk lahko pokazatelj obstoječih težav, ki posameznikom otežujejo zgodnje vstajanje in uživanje hrane, po drugi strani pa lahko te iste težave poslabša, saj vodi v pomanjkanje hranil, zmanjšanega občutka veselja, užitka in senzorične stimulacije.

Depresiven moški leži v postelji in si z blazino zakriva obraz, nima motivacije, da bi vstal in pojedel zajtrk - pozen zajtrk kot pokazatelj zdravstvenih težav in razlog za poslabšanje.
Foto: Profimedia

Dashti in njegova ekipa pa so ugotovili še, da je poznejši zajtrk povezan tudi z večjim tveganjem smrtnosti.

Strokovnjaki svetujejo

Richardova je povedala, da zamik prvega obroka dneva otežuje zadosten vnos kalorij, vlaknin in beljakovin, kar je pomembno za mišice in razpoloženje. Neredni, pozni obroki pa so povezani tudi z nerednim urnikom spanja, manj gibanja in pogostimi nezdravimi prigrizki, kar vse prispeva k slabšemu duševnemu zdravju in večjemu tveganju za hitrejši kognitivni upad. Zato svetuje:

  • Začnite dan zgodaj in poskusite zajtrkovati v roku dveh ur po prebujanju.
  • Ustvarite reden urnik prehranjevanja, ki ohranja postno okno ponoči, približno 10 do 12 ur. Zajtrk jejte med 7. in 8. uro, kosilo med 12. in 13. in večerjo med 17. in 19. uro, ter se izogibajte prigrizkom dve do tri ure pred spanjem.
  • Poskrbite za zadosten vnos beljakovin. Že pri zajtrku poskusite zaužiti med 25 in 30 gramov beljakovin.  Če ste brez idej, lahko preizkusite naš recept za grški jogurt s sadjem in mandlji ali pa za čokoladno-proteinsko skodelico.
  • Začnite z beljakovinsko bogatim zajtrkom, uravnoteženim kosilom in lažjo, zgodnjo večerjo. Poskrbite tudi za hidracijo in druženje z najbližjimi, kar prav tako prispeva k vašemu zdravju in dobremu počutju.
Družina, starša, stara starša in dva otroka, skupaj zajtrkujejo in se družijo ob obroku - pomemben dejavnik za zdravje in dobro počutje
Foto: Profimedia

Viri:

Avtor
Piše

Z. Z.

Več novic

New Report

Close