Od sončne japonske Okinave, do razgibanih gora v Ogliastri na Sardiniji in obalnih pokrajin grške Ikarije – ta območja so znana po nenavadno dolgoživi populaciji. Zdaj pa znanstveniki trdijo, da so morda odkrili še eno tako regijo, poroča I Fucking love science.
Kaj so to modre cone?
Območja, kjer je populacija nenavadno dolgoživa, se imenujejo tudi ‘modre cone’. Zagovorniki te zamisli menijo, da imajo prebivalci teh geografskih območij manj kroničnih bolezni, daljšo pričakovano življenjsko dobo in izjemno verjetnost, da dočakajo 100 let.
Dolgoživost v teh domnevnih zatočiščih pogosto pripisujejo dejavnikom, kot so aktiven življenjski slog, nizka raven stresa, bogata družbena povezanost ter raznolika prehrana iz kakovostnih lokalnih virov.
Modre cone naj bi bile:
- Sardinija (Italija)
- Okinawa (Japonska)
- Loma Linda (Kalifornija)
- Nicoya (Kostarika)
- Ikaria (otok v Egejskem morju)
A vsi se ne strinjajo s konceptom modrih con. Nekateri raziskovalci menijo, da se opira na vprašljive podatke in neutemeljene posplošitve.
Nova modra cona na Finskem?
V novi študiji strokovnjaki z Univerze Åbo Akademi zagovarjajo, da bi se zahodna Finska – zlasti švedsko govoreča regija v Ostrobotniji – lahko uvrstila med modre cone. Tu je pričakovana življenjska doba novorjenčkov trenutno 83,1 leta, kar je več od finskega povprečja (81,6 let) in precej nad svetovnim povprečjem (73,1 leta).
Raziskovalci so ugotovili, da ima ta del severa Evrope podobne značilnosti dolgoživosti, dobrega zdravja in življenjskega sloga, kot jih poznamo v drugih znanih modrih conah.
“Možna povezava med dolgoživostjo, zdravjem in življenjskim slogom se lahko razlikuje glede na kulturni, politični, socialni in gospodarski kontekst posamezne regije. Potrebujemo dodatne demografske raziskave, da bi potrdili izjemno življenjsko dobo v Ostrobotniji, še posebej med švedsko govorečimi prebivalci,” je v izjavi pojasnila Sarah Åkerman, podoktorska raziskovalka socialne politike in vodja projekta Modre cone v nordijskih državah na Univerzi Åbo Akademi.
Za ljubitelje Finske to morda ni presenečenje. Nordijska država redno zaseda vrh svetovnih lestvic sreče, kar pripisujejo kulturi mirnega zadovoljstva, odličnim javnim storitvam, poudarjenemu ravnovesju med delom in zasebnim življenjem, tesni povezanosti z naravo ter relativno nizki družbeni neenakosti.
Finska sicer nima najboljšega kulinaričnega slovesa na svetu, a je povprečna prehrana vseeno bolj zdrava kot marsikje drugje – temelji na polnozrnatih izdelkih in obilici rib iz hladnih voda. Te značilnosti lahko delno pojasnijo, zakaj so nekateri finski predeli tako primerni za daljše in bolj zdravo življenje.
Koncept modrih con preveč poenostavljen?
Slika pa vseeno ni povsem jasna. V novi študiji so imeli prebivalci južne Ostrobotnije pravzaprav nižjo pričakovano življenjsko dobo od drugih regij in tudi najslabše zdravstveno stanje, čeprav prebivalci živijo podobno kot v švedsko govoreči Ostrobotniji. Poleg tega imajo sosednji Ålandski otoki najvišjo pričakovano življenjsko dobo in najboljše zdravje, pa vendar ne ustrezajo temeljnim načelom življenjskega sloga modrih con.
Vse to bi lahko nakazovalo, da so v igri še drugi dejavniki in da je koncept modrih con morda preveč poenostavljen. Kljub temu si raziskovalna skupina želi izvedeti več. Njihov projekt Modre cone v nordijskih državah bo trajal do junija 2026.
Nova raziskava je bila objavljena v Journal of Aging Research.
Vira:
- I Fucking love science. Dostopno na: A New Blue Zone? Researchers Find Another Region Where People Live Exceptionally Long Lives. Zadnji dostop: September 2025
- Buettner D, Skemp S. Blue Zones: Lessons From the World’s Longest Lived. Am J Lifestyle Med. 2016 Jul 7;10(5):318-321. doi: 10.1177/1559827616637066. PMID: 30202288; PMCID: PMC6125071.
