Svetovni splet, ki je načeloma brezplačen prostor za uporabnika, se od svojega začetka, v zadnjem obdobju pa še toliko bolj izrazito, razvija v dve smeri. Uporabnik za vsebino, ki mu je na voljo, ‘plača’ uporabnino z ogledom oglasov ali pa mora z neko naročnino plačati za samo vsebino. Brezplačno kosilo torej ne obstaja, če pa že, ima brezplačna vsebina neko ozadje oziroma nek skriti namen, ki morda na prvi pogled uporabniku niti ni znan.
To o novosti pravi odgovorni urednik Žurnala24
“Naše vsebine ne bomo nikoli zaklepali. Smo se pa odločili, da proti plačilu uporabniku ponudimo možnost uporabniške izkušnje brez oglasov,” pravi Matej Košir, odgovorni urednik Žurnala24. Podobno rešitev uporabnikom ponujajo Amazon, Facebook, Instagram, YouTube in mnogi drugi velikani.
“Smo praktično edini izključno spletni medij, ki ni prisesan na državno podjetje in uspešno posluje na jezikovno omejenem trgu. Vendar to žal pomeni, da trpi uporabniška izkušnja. Oglaševanje je edini vir prihodka, zato vse skupaj lahko za uporabnika postane precej moteče,” razlaga Košir. Zato so se kot prvi medij v državi odločili za zaračunavanje uporabe portala žurnal24.si brez oglasov. “Seveda bo vsak pomislil, zakaj pa ne bi človek uporabljal adblocka, ki je brezplačen. Vendar na svetu in tudi pri nas je ogromno ponudnikov, ki to blokado enostavno zaobidejo,” dodaja.
“Ne smemo se slepiti”
V Evropi že poznamo številne plačljive modele za uporabnike, ki si želijo izkušnje brez piškotkov, kar bo po vsej verjetnosti kmalu prišlo tudi v naš prostor. Kot že rečeno, velike platforme so se raje odločile za tovrsten model kot za izključno naročniški odnos z uporabniki. “Denar za to, da lahko ustvarjaš vsebine, mora priti od nekod, zato se ne smemo slepiti. Naročniški modeli kot takšni na tako majhnih trgih ne delujejo, če gre za splošno novičarsko vsebino in ne nišno. Algoritmi vam vedno predlagajo nekaj, kar je v njihovem interesu ali da nekaj kupite ali da ostanete dlje časa na platformi in nato nekaj kupite. Tudi če gre za naročnino ali zasebnost. Brezplačnega kosila ni, zato je transparentnost več kot nujna,” pravi Košir in dodaja, da je s komercializacijo umetne inteligence splet postal še bolj preprost in nevaren za uporabnika.
Povzetki informacij iz preverjenih in nepreverjenih virov so prvi zadetki na iskalnikih. Ne le tekstovnih, lažnih video novic ni več mogoče ločiti od pravih. “Pred časom sem naletel na video, v katerem moj zdravnik – njegov glas, njegova mimika – razlaga, da se operacije (ki jih vsak dan opravlja povsem rutinsko in brez kakršnih koli posledic) pogosto končajo s smrtnim izidom. Skratka primer ukradene identitete za povsem lažno informacijo. Ampak ljudje v tem hitrem tempu konzumiranja informacij temu verjamejo,” pravi Košir.
Kot dodaja, bi morala država narediti več za osveščanje ljudi, že v šolah. Finančno podpreti verodostojne medije kot to recimo počne Avstrija. “Tako pa smo prepuščeni sami sebi in pa seveda uporabnikom, ki so edini, ki nas lahko podprejo. Če vas motijo oglasi, prosimo za razumevanje, ker je to, kar ste prebrali, ustvaril nekdo, ki ima družino in plačuje račune. Če vas motijo preveč, pa imate zdaj možnost, da nas podprete z minimalnim prispevkom. Hvala,” zaključuje Košir.
