Nova študija, objavljena julija 2025 in izvedena pod okriljem Univerze v Kjotu kaže tragikomično resničnost socialne percepcije pri naših kosmatih prijateljih in da smo jih morda malo precenili. Psi v preizkusu niso pokazali jasne naklonjenosti do ljudi, ki so se obnašali prijazno, nasprotno temu, ki so bili manj darežljivi. Hmm.
Kako so znanstveniki preizkusili pasjo “intuicijo”
Raziskava je vključevala 40 različnih pasjih udeležencev – od mladičev do starejših psov – in je obsegala dve eksperimentalni situaciji:
- Eavesdropping (“opazovanje”): psi so najprej opazovali interakcijo med “demonstratorskim” psom in dvema neznancema – eden je psa prijazno nahranil, drugi ne.
- Neposredna interakcija: potem so psi spoznali oba neznanca.
Rezultat? Ne glede na starost, pasmo ali preizkušano situacijo, psi niso pokazali statistično značilne naklonjenosti do darežljivega človeka. Njihovo vedenje ostalo znotraj naključnih pričakovanj. Po besedah Hoi-Lam Jima z Univerze v Kjotu je tak rezultat presenečenje – pričakovati bi bilo, da bo pasja intuicija zaznala in nagradila prijazno vedenje človeka.
Kaj bi to lahko pomenilo?
Raziskovalci izpostavljajo nekaj možnih razlogov, zakaj psi niso pokazali pričakovanih preferenc:
- Pomanjkanje ponovitve: verjetno je potrebnih večkratnih interakcij, da si psi vzpostavijo evaluacijo druge osebe (primerjave s poskusi pri šimpanzih in drugih živalih).
- Eksperimentalna zasnova: dvojni izbor (dva neznanca) je morda prepoenostavljen – psi bi lažje zaznali razliko v bolj naravnih okoliščinah.
- Neizražene notranje preferance: obstaja možnost, da psi sicer “vidijo” razliko, vendar te ne pokažejo v tipičnem eksperimentalnem okolju, npr. so preveč indiferentni.
Študija tako odpira vprašanje, ali je koncept ocenjevanja človeškega značaja za pse preveč antropomorfiziran (deležen človeških občutkov, navad in drugih dejanj, značilnih za človeka) in ali je naša interpretacija njihovih reakcij pogosto preveč poenostavljena.
Znanstveni dokazi v tej študiji kažejo, da psi ne kažejo enostavno razložljivega preferenčnega vedenja do prijaznih ljudi. Kljub temu pa to ne pomeni, da psi ne zaznavajo človeškega vedenja. Verjetno bo treba izvesti bolj natančne, podrobnejše in trajnejše teste s širšim naborom psov – npr. reševalni, policijski psi, psi na prostem, domači ljubljenjčki … in zagotoviti raziskovalne pogoje, ki bodo bolj primerljivi z naravnim okoljem.
Kaj pa vi menite in kakšne so vaše izkušnje? Vaš pes prepozna dobrega in slabega človeka?
Vir:
“Can Dogs Really Judge Character?” – Neuroscience News https://neurosciencenews.com/dog-social-evaulation-psychology-29474/
