Nekemične zasvojenosti so v zadnjih letih pogost predmet razprav v strokovni in širši javnosti. Čeprav ne gre za zasvojenosti s psihoaktivnimi snovmi, imajo podobne posledice za posameznika in njegovo okolje – vplivajo na duševno zdravje, odnose in kakovost življenja. Mednje uvrščamo zasvojenost z igrami na srečo, pretirano uporabo interneta in družbenih omrežij, kompulzivno nakupovanje, delo in tudi šport.
Kako prepoznamo nekemične zasvojenosti?
Nekemična zasvojenost pomeni, da se posameznik ne more več nadzorovano vključevati v določeno dejavnost, temveč ga to vedenje postopno začne obvladovati. Prepoznavni znaki so:
- izguba nadzora nad vedenjem,
- čustvena odvisnost od dejavnosti,
- zanemarjanje odnosov in obveznosti,
- pojav abstinenčnih simptomov ob prekinitvi (tesnoba, razdražljivost),
- nadaljevanje vedenja kljub negativnim posledicam.
Gre torej za preplet psiholoških in socialnih dejavnikov, ki povzročijo, da vedenje postane patološko.
Zakaj sploh pride do nekemičnih zasvojenosti
Razlogi, zakaj nekdo razvije zasvojenost, so vedno večplastni. Pomembni so:
- Osebnostne lastnosti (impulzivnost, nagnjenost k iskanju močnih občutij),
- Stres in duševne stiske,
- Družinska dinamika – raziskave kažejo, da ljudje, ki odraščajo v okolju brez varne navezanosti, pogosteje razvijejo težave z odvisnostmi,
- Dostopnost dejavnosti (npr. spletne igre na srečo ali družbena omrežja so danes na dosegu roke).
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v svojih gradivih poudarja, da pri razvoju zasvojenosti sodelujejo biološki, psihološki in socialni dejavniki, pri čemer ima kakovost medosebnih odnosov ključno zaščitno vlogo.
Kateri so najpomembnejši preventivni dejavniki
Čeprav se o zasvojenosti največ govori, ko že povzroči težave, je preventiva tista, ki lahko bistveno zmanjša pojavnost. Temeljni zaščitni dejavniki so:
- Zdrava navezanost v otroštvu
Otroci, ki odraščajo v varnem, ljubečem in predvidljivem okolju, razvijejo občutek lastne vrednosti in zaupanje v druge ljudi. To je osnova, ki zmanjšuje tveganje za beg v zasvojitvena vedenja.
Kot navaja NIJZ, so »odnosi, v katerih otrok občuti sprejetost in razumevanje, ključni varovalni dejavnik za njegovo duševno zdravje in odpornost proti zasvojenostim«. - Močna socialna mreža
Prijatelji, družina, bližnji in širše skupnosti (šola, delovno okolje, društva) nudijo posamezniku čustveno oporo, občutek pripadnosti in možnosti za konstruktivno preživljanje prostega časa. Osamljenost in socialna izolacija sta po raziskavah pomembna dejavnika tveganja za razvoj zasvojenosti. - Zdravi načini spoprijemanja s stresom
Učenje sprostitvenih tehnik, redna telesna aktivnost, hobiji in ustvarjalnost so dokazano učinkoviti pri zmanjševanju tveganja za zasvojenost. - Ozaveščanje in zgodnja intervencija
Pomembno je, da znamo prepoznati zgodnje znake tveganega vedenja in se o njih pogovarjati – z otroki, mladostniki, pa tudi v odrasli dobi.
Kako nam varna navezanost pomaga skozi življenje
Teorija navezanosti (John Bowlby, Mary Ainsworth) poudarja, da otrok, ki v zgodnjem otroštvu razvije varno navezanost na svoje skrbnike, v odraslosti lažje oblikuje zdrave odnose, zaupa vase in v druge ter se učinkoviteje spopada s stresom. Varna navezanost pomeni, da lahko otrok razvije notranji občutek varnosti in zaupanje v svet, če so starši oziroma skrbniki dosledno odzivni in čustveno dostopni. Danes je teorija navezanosti temelj mnogih psiholoških in psihoterapevtskih pristopov, saj nam pomaga razumeti, zakaj ljudje v življenju sprejemamo določene izbire in se vedemo na določen način.
“Varna navezanost v zgodnjem otroštvu je eden najmočnejših zaščitnih dejavnikov za duševno zdravje skozi vse življenje.”
– Bowlby
Poleg tega velja, da varna navezanost v prvem letu življenja deluje kot zaščitni dejavnik pred duševnimi stiskami in vedenjskimi zasvojenostmi kasneje v življenju. To sta potrdili slovenski strokovnjakinji Katarina Kompan Erzar in Andreja Poljanec v knjigi Rahločutnost do otrok: stik z otrokom v prvem letu življenja.
Socialna mreža: zaščita v odrasli dobi
Močna socialna mreža je drugi steber preventive. Podpore družine in prijateljev ne more nadomestiti noben drug dejavnik. Ko ima posameznik krog ljudi, ki mu nudi občutek pripadnosti, varnosti in sprejetosti, je manj verjetno, da bo v stiski iskal olajšanje v hazardiranju, pretiranem nakupovanju ali odvisnosti od digitalnih tehnologij.
Po podatkih NIJZ ljudje z dobro razvito socialno mrežo poročajo o boljši kakovosti življenja in manj simptomih duševnih stisk. Prav tako se lažje vključijo v zdravljenje, če se težave pojavijo.
Najboljša preventiva je povezanost
Nekemične zasvojenosti so pogosto skrite, a zelo prisotne v našem vsakdanu. Čeprav imajo podobne posledice kot kemične odvisnosti, jih lahko z ustreznimi zaščitnimi dejavniki učinkovito preprečujemo.
Med najpomembnejšimi izstopata varna navezanost v otroštvu in močna socialna mreža v odraslosti. Če otrok odrašča v ljubečem in stabilnem okolju, razvije občutek varnosti in zaupanja, ki ga varuje tudi v kasnejših življenjskih izzivih. Podobno velja v odraslosti – ko ima posameznik ob sebi ljudi, ki mu nudijo podporo, toplino in pripadnost, bistveno manj verjetno poseže po zasvojitvenih vedenjih.
Prav odnosi in povezanost so tista moč, ki nas varujejo pred osamljenostjo in stiskami. To sta dva zaščitna stebra, ki posamezniku omogočata, da v težkih trenutkih ne išče utehe v zasvojenosti, temveč najde oporo pri ljudeh, ki mu stojijo ob strani.
Kaj lahko naredimo sami – že danes
- Posvetite 10 minut kakovostnega časa bližnjemu brez telefona.
- Pokličite prijatelja, s katerim se dolgo niste slišali.
- Vzemite si trenutek za umiritev – kratek sprehod ali globoko dihanje.
Viri:
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ): Duševno zdravje in preprečevanje zasvojenosti, 2021 – www.nijz.si
Kompan Erzar, K., Poljanec, A.: Varstvo. Rahločutnost do otrok: stik z otrokom v prvem letu življenja
Bowlby, J.: Attachment and loss
Bowlby in Mary Ainsworth: Developmental Psychology
