V nadaljevanju opisujemo nekatera pogosta zdravila, na katera lahko vpliva sočasno uživanje kave. Interakcija kave z zdravili je posledica različnih mehanizmov. Kava lahko vpliva na absorpcijo učinkovin iz prebavil v kri, na njihov vstop v določena tkiva (npr. v možgane), na presnovo v jetrih ter na izločanje zdravil iz telesa. Poleg tega pa lahko tudi fiziološki učinki kave – kot so stimulacija centralnega živčnega sistema, povečana budnost, povišan krvni tlak in pospešeno bitje srca – nasprotujejo delovanju nekaterih zdravil in s tem spremenijo njihov učinek.
Slabša absorpcija zdravil
Sočasno pitje kave zmanjšuje absorpcijo nekaterih zdravil, kot so:
- zdravila z železom,
- difosfonati za zdravljenje osteoporoze (alendronat, ibandronat),
- levotiroksin (ščitnični hormon).
Priporočamo časovni zamik vsaj 1 do 2 uri glede na zaužitje kave. Ta zdravila se običajno jemljejo na tešče, saj je njihova absorpcija takrat najboljša (npr. železo) ali pa lahko motijo absorbcijo tudi druge sestavine hrane (difosfonati, železo).
Zdravilo vedno zaužijemo z navadno vodo, kavo pa šele po pol do ene ure. Nekateri viri omenjajo tudi slabšo absorpcijo escitaloprama. Če je učinek zdravljenja nezadosten, je smiselno pomisliti tudi na interakcijo s kavo.

Vpliv na prehod zdravil v tkiva
Nekatere raziskave kažejo, da kofein lahko ovira prehod učinkovin, kot sta donepezil in memantin, v možgane. Bolnikom, ki se zdravijo s temi zdravili za demenco zato priporočamo omejitev uživanja kave. Priporočilo je, da kavo zaužijejo dopoldne, zdravila pa zvečer.
Vpliv na presnovo zdravil
Kofein in številna zdravila se presnavljajo v jetrih preko istih encimov. Ob večjih količinah kave lahko pride do zasičenja teh encimov, kar pomeni počasnejšo presnovo in s tem povečano izpostavljenost zdravilu. To lahko povzroči močnejše delovanje in več neželenih učinkov.
Posebno pozornost je treba nameniti nekaterim:
- zdravilom za duševne bolezni (haloperidol, klozapin, olanzapin),
- zdravilom za pljučne bolezni (teofilin),
- mišičnim relaksansom (tizanidin).
Pri tizanidinu se lahko pojavijo hipotenzija (znižan krvni tlak), bradikardija (upočasnjeno bitje srca) in zaspanost.
Bolniki, ki jemljejo varfarin, morajo biti previdni tudi pri kavi, saj kofein lahko zmanjša njegov učinek. Mehanizem interakcije ni povsem znan, domneva se, da bi kofein lahko zmanjšal absobcijo varfarina in/ali povečal njegovo presnovo. Popolna opustitev kave ni nujna, priporočljivo pa je redno in enakomerno uživanje enake količine kave. Ob kontrolah bo zdravnik po potrebi prilagodil odmerek zdravila, kar bo zagotovilo enakomeren učinek zdravila. Neenakomerno uživanje kave bi lahko povzročilo neenakomeren učinek zdravila, posledica česar je lahko slabša učinkovitost ali pojav neželenih učinkov (krvavitve).
Vpliv na izločanje zdravil (in drugih snovi)
Eden od pomembnejših neželenih učinkov uživanja kave je pogostejše uriniranje. Zaradi tega se lahko poveča izločanje nekaterih zdravil. Primer zdravil je uporaba litija za zdravljenje duševnih bolezni. Bolnikom, ki se zdravijo z litijem (npr. v obliki litijevega karbonata) priporočamo, naj se izogibajo uživanju hrane in pijače, ki vsebuje kofein.
Uživanje kave lahko zaradi povečane diureze precej hitro in enostavno izčrpa nekaj hranil, bistvenih za ohranjanje dobrega zdravja. Med minerale, ki se lahko zelo enostavno izčrpajo, spadajo kalcij, magnezij, natrij, fosfat in kalij. Med vitamini pa vitamini skupine B, vitamina C in D. Kalcij in vitamin D sta še posebej problematična, saj uživanje kave lahko zmanjša tudi njuno absorbcijo, kar je neugodno za tvorbo kosti.
Nekatera zdravila, npr. protimikrobno zdravilo ciprofloksacin, pa lahko povečajo učinek sestavin kave (kofein), zato je ob zdravljenju teh zdravil priporočljivo omejiti uživanje kave, saj se drugače povečajo učinki kofeina (npr. nervoza, razbijanje srca, nespečnost).
Medsebojno delovanje pa ne prinaša vedno le negativnih posledic
Včasih so te lahko tudi pozitivne. Učinek nekaterih zdravil, npr. protibolečinskih zdravil, kot so acetilsalicilna kislina in nesteroidni antirevmatiki, kakor tudi levodope (zdravilo za zdravljenje Parkinsonove bolezni) se lahko ob pitju kave (ali drugega vira kofeina) poveča.
Vendar pa je ob tej informaciji potrebno upoštevati celotno sliko. Zdravljenje Parkinsonove bolezni se pogosto izvaja z različnimi učinkovinami, ki podpirajo medsebojno delovanje. Ugoden učinek kave se izraža samo pri levodopi. Pri drugih učinkovinah je učinek kave lahko nasproten. Poleg tega lahko uživanje kave, predvsem v popoldanskem času, prispeva k nespečnosti, ki je pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo pogosta.
Pri odmerjanju omenjenih protibolečinskih zdravil skupaj s kavo sicer lahko računamo na hitrejši in večji analgetični učinek, a po drugi strani se poveča možnost škodljivih učinkov na želodčno sluznico (bolečine, želodčna razjeda), kar lahko izzove tako uživanje kave kot uporaba teh zdravil.
Klinični pomen in priporočila
- Klinična pomembnost interakcij je pogosto odvisna od več dejavnikov, zlasti od količine zaužite kave.
- Zmerno uživanje (1–2 skodelici dnevno) ima običajno manjši vpliv kot večje količine.
- Pri interakcijah na ravni absorpcije pa je lahko klinični pomen izrazit že ob eni skodelici, zato je v tem primeru najpomembnejši ukrep časovno ločevanje uživanja kave in zdravil.
Pri vsaki novi terapiji se je smiselno seznaniti tudi s priporočili glede uživanja hrane in pijače. Najzanesljivejše informacije boste dobili v lekarni pri mag. farmacije ali farmacevtskem tehniku. Ne pozabite, da je za večino interakcij odgovoren kofein, zato je treba upoštevati tudi druge vire kofeina (čaji, energijske pijače, prehranska dopolnila).
KAVA × ZDRAVILA — možne interakcije
Povzetek potencialnih interakcij med kavo/kofeinom in izbranimi zdravili ali skupinami zdravil.




