“Število primerov vseh vrst kožnih rakov narašča. Takšna diagnoza prinese v življenje bolnika, pa tudi v življenja njegovih bližnjih, različna bremena,” opozarja specialistka dermatovenerologije prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj dr. med., višja svetnica in predstojnica Dermatovenerološke klinike, UKC Ljubljana.
Kot pravi zdravnica, se bolniki po postavljeni diagnozi rakave bolezni – čeprav velja, da je kožni rak dobro ozdravljiv, če se ga odkrije dovolj zgodaj – soočajo s stresom, strahom pred smrtjo, izgubo telesne integritete, negotovostjo … vse to pa (žal) vodi tudi v opuščanje vsakodnevnih aktivnosti.
Po bolezni: Pogosto sprememba v življenjskem slogu
“V tujini opravljene študije kažejo, da ljudje po diagnozi rakave bolezni (tudi pri kožnem raku) pogosto spremenijo način svojega življenja,” pravi dr. Tanja Planinšek Ručigaj. Dodaja, da za Slovenijo podatkov ni bilo, zato so na Dermatovenerološki kliniki UKC Ljubljana izvedli študijo o uporabi komplementarne medicine in spremembi življenjskega sloga bolnikov s kožnim rakom.
Komplementarna in alternativna medicina zajemata raznolike prakse za ohranjanje in krepitev zdravja, preventivo in ohranjanje dobrega počutja.
- Komplementarni načini zdravljenja se uporabljajo kot dodatek h konvencionalnim metodam oziroma skupaj z njimi.
- Alternativni terapevtski pristopi pa se uporabljajo namesto konvencionalne medicine.
V študiji je sodelovalo 800 bolnikov, ki so preboleli kožni melanom in nemelanomske vrste kožnega raka. Nekoliko večji delež je bilo žensk (55,5 odstotkov), povprečna starost je bila 63 let, največji delež (77.5 odstotkov) je imelo diagnozo kožni melanom, manjši delež (18.2 odstotka) je imelo diagnozo bazalnocelični karcinom, nekaj manj kot pet odstotkov bolnikov jih je imelo skvamozno celični karcinom; nekaj ljudi pa je zbolelo celo za dvema ali tremi vrstami kožnega raka. Največ bolnikov (83.7 odstotkov) je zbolelo in prebolelo kožnega raka prvič.
Kaj so pokazali rezultati raziskave?
Dr. Tanja Planinšek Ručigaj je predstavila rezultate, med katerimi jih je nekaj izstopalo oziroma presenetilo.
- Bolniki, ki so prvič zboleli za kožnim rakom, so se bolj bali stranskih učinkov zdravljenja kot tisti, ki so se zdravili zaradi ponovitve raka.
- Ženske so pogosteje same opazile sumljive tvorbe, ki so se kasneje izkazale za kožnega raka. Prav tako se ženske več brale o kožnem raku – zakaj nastane in kako izgleda.
- Večina sodelujočih je dejala, da so od zdravnikov dobili dovolj informacij o kožnem raku.
- Skoraj 70 odstotkov sodelujočih je po diagnozi začelo živeti bolj zdravo živeti (bolj zdrav življenjski slog).
- Približno polovica je postala telesno bolj aktivna; ravno takšen delež oseb si je tudi začel prizadevati za izogibanje stresu.
- Mnogo žensk je postalo vegetarijank, predvsem pa je veliko žensk začelo izvajati sprostitvene tehnike.
- Manjšina (20 odstotkov) je začela po bolezni pogosteje posegati po prehranskih dopolnilih.
- Približno polovica oseb se je posluževala ene od oblik zdravljenja z alternativno medicino.
Najbolj zaskrbljujoč je bil podatek, da je 34,1 odstotka ljudi opustilo s strani stroke priporočeno zdravljenje.
Prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj dr. med., višja svetnica in predstojnica Dermatovenerološke klinike, UKC Ljubljana.
Uporaba komplementarne in alternativne medicine
Za alternativne in komplementarne metode zdravljenja se je po diagnozi raka dojk odločilo več žensk (8,6 odstotkov) kot moških (4,8 odstotkov). Odločali so se predvsem za bioresonanco, homeopatijo in bioenergijo, v manjšem deležu pa so se odločili za tradicionalno kitajsko medicino, ajurvedske metode, hipnozo in različne spiritualne tehnike.
Kot najpogostejše razloge za alternativne in komplementarne metode zdravljenja so sodelujoči navedli: splošno izboljšanje zdravstvenega stanja, pomoč pri zdravju, zmanjšanje stresa in pomoč pri okrevanju.
Zmote o zaščiti pred UV žarki še kar prisotne
Po besedah dr. Tanje Planinšek Ručigaj je zdravnike presenetilo tudi, da je osem odstotkov sodelujočih zmotno menilo, da pripravki za zaščito pred UV žarki povzročajo kožnega raka, malo manj kot pet odstotkov jih je menilo, da so nevarni za zdravje, skoraj 40 odstotkov pa jih je bilo celo mnenja, da pripravki za zaščito pred soncem ne ščitijo pred nastankom kožnega raka. Pri čemer je dermatovenerologinja opozorila, da ne smemo pozabiti, da se je treba pred UV-sevanjem zaščititi vedno, ko je sonce močno – ne le, ko smo na dopustu.
Vsi bolniki pa so povedali, da so po diagnozi kožnega raka bolj redno začeli pregledovati svojo kožo in spremljali morebitne spremembe ali nastanek ‘sumljivih sprememb’.
- Več o tem, kako se varno zaščititi pred UV sevanjem lahko preberete v tem članku: Kako lahko zmanjšamo verjetnost, da bomo zboleli za melanomom?
