V Sloveniji je leta 2021 za tem rakom zbolelo približno 240 ljudi, navaja prof. dr. Borut Štabuc, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za gastroenterologijo na UKC Ljubljana. Pojasnjuje, da se primarni rak jeter (oblika raka, ki ne nastane kot zasevek druge rakave bolezni) deli na:
- Hepatocelični karcinom (HCC) – rak, ki izvira iz jetrnih celic in je najpogostejša oblika raka jeter, saj predstavlja približno 80 odstotkov vseh primerov. Povprečna starost bolnikov s to obliko raka je 70 let.
- Drugi raki jeter, med katerimi je najpogostejši holangokarcinom, ki nastane v žolčnih vodih znotraj jeter. Povprečna starost bolnikov znaša 65 let.
Incidenca obeh oblik – hepatoceličnega karcinoma in holangokarcinoma – narašča. Vzrok za naraščanje primerov holangokarcinoma je neznan. Več o rakih žolčnih sistemov lahko preberete v tem članku.
Pojavnost hepatoceličnega karcinoma pa se povečuje predvsem zato, ker ima vse več ljudi dejavnike tveganja za njegov nastanek.
Dejavniki tveganja za hepatocelični karcinom
Prof. dr. Štabuc pojasnjuje, da hepatocelični karcinom v 90 odstotkih primerov nastane v cirotično spremenjenih jetrih.
Najpogostejši vzroki za jetrno cirozo so:
- Uživanje alkohola
- Zamaščenost jeter, povezana z metabolnim sindromom
- Okužbe z virusom hepatitisa B in C.
“Cirozo jeter ima več moških kot žensk, zato tudi za hepatoceličnim rakom pogosteje zbolevajo moški. Pojavnost cirotično spremenjenih jeter se v zadnjih letih povečuje – predvsem zaradi prekomernega uživanja alkohola in vse več primerov zamaščenosti jeter, povezane z metabolnim sindromom,” poudarja sogovornik.

Dodaja, da tveganje za obolevnost zmanjšujemo, če:
- ne uživamo alkohola,
- z redno telesno dejavnostjo in uravnoteženo prehrano zmanjšujemo tveganje za metabolni sindrom in s sindromom povezano zamaščenostjo jeter.
- se zaščitimo pred hepatitisoma B in C (proti hepatitisu B se lahko cepimo, hepatitis C pa se lahko zdravi).
V Sloveniji ima metabolnemu sindromu pridruženo zamaščenost jeter 25 do 30 odstotkov ljudi. Približno 20 odstotkov teh oseb razvije steatohepatitis (vnetje jeter; 20 odstotkov ljudi s steatohepatitisom pa v naslednjih desetletjih razvije jetrno cirozo.

Odkrivanje in spremljanje bolnikov z zamaščenimi in cirotičnimi jetri
Po besedah prof. dr. Štabuca se zamaščena jetra in tudi jetrna ciroza običajno ne kažejo s simptomi. Ti postanejo očitni šele, ko pride do dekompenzacije, kar se lahko kaže kot krvavitev iz jeter, nabiranje tekočine v trebušni votlini, zlatenica.
Se pa lahko ti dve stanji pokažeta kot odstopanja na jetrnih testih, ki so pri zamaščenosti jeter lahko blaga. “Osebe, pri katerih so ugotovljeni patološki jetrni testi, je treba napotiti na ultrazvočno preiskavo, ki lahko razkrije zamaščena in cirotična jetra. Primerne preiskave so še fibroscan in elastografija, še bolj natančni pa sta magnetna resonanca (MRI) in računalniška tomografija (CT) s kontrastnim sredstvom,” razloži.
Osebe z ugotovljeno jetrno cirozo mora redno spremljati specializiran radiolog z ultrazvokom na vsakih šest mesecev. Le tako lahko pravočasno odkrijemo hepatocelični karcinom, ko je ta še ozdravljiv.
Prof. dr. Borut Štabuc, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za gastroenterologijo na UKC Ljubljana
Postavitev diagnoze
Kot pravi sogovornik, je hepatocelični rak edina vrsta raka, pri kateri lahko diagnozo (ob določenih pogojih, kot je denimo ciroza jeter) postavijo izključno s slikovno diagnostiko: z MRI ali CT s kontrastnim sredstvom. V približno 30 odstotkih primerov je za potrditev diagnoze potrebna tudi biopsija.
Kljub več bolnikom se preživetje izboljšuje
“Hepatocelični rak je ozdravljiv, če se ga odkrije dovolj zgodaj. Vendar žal večino bolnikov pri nas kot v Evropi in ZDA odkrijemo v napredovali fazi, ko radikalno zdravljenje in ozdravitev nista več mogoča. Kljub temu se preživetje bolnikov izboljšuje zaradi sodobnih in vedno učinkovitejših oblik zdravljenja,” pojasnjuje prof. dr. Borut Štabuc. Opozarja, da je rak jeter z zelo napredovalo jetrno cirozo pa je neozdravljiv.
Hepatocelični karcinom je po besedah sogovornika poseben še zato, saj gre za redko, če ne edino obliko raka, pri kateri je kemoterapije povsem neučinkovita. Pove, da ko je pri bolniku postavljena diagnoza, prav vsakega obravnava multidisciplinarni konzilij, ki ga sestavljajo specialisti gastroenterologije, onkologije, kirurgije, radiologije, nuklearne medicine in radioterapevti. Ti se na podlagi značilnosti tumorja in zdravstvenega stanja bolnika odločijo o najprimernejšem načinu zdravljenja za vsakega posameznega pacienta.
Načini zdravljenja
1. Radikalno zdravljenje
Operacija, radiofrekvenčna ablacija ali mikrovalovna ablacija – primerno za manjše tumorje brez zasevkov.
Pri teh oblikah zdravljenja je preživetje približno 80-odstotno.
2. Presaditev jeter
Presaditev jeter je najbolj učinkovit način zdravljenja, a z omejitvami: jetra morajo biti cirotična, tumor(ji) ustrezno majhni (en tumor do 5 cm ali do trije tumorji, vsak pod 3 cm), bolnik mora biti v dovolj dobrem stanju, ustrezne starosti ipd.
Na UKC Ljubljana program izvajajo že 20 let; opravijo 25 do 30 transplantacij letno, skupno že približno 450 presaditev.
3. Paliativno zdravljenje
Radiološko: kemoembolizacija in radioembolizacija (slednje zavarovalnica ne krije; izvajajo jo v UKC Ljubljana v breme ustanove).
Če to ni uspešno, sledi sistemsko zdravljenje z imunoterapijo: z zaviralci imunskih nadzornih točk (ang. checkpoint inhibitors) ali njihovo kombinacijo. Ta pristop postaja novi standard zdravljenja, saj so rezultati zelo obetavni.
Srednje preživetje bolnikov, ki prejemajo paliativno zdravljenje, je dve leti, vendar nekateri preživijo tudi nekaj let več.




