Na naših forumih in v številnih Facebook skupinah se znova in znova pojavljajo podobna vprašanja. Gre za eno najpogostejših tem v kategoriji gastrologija – in ne brez razloga.
Kolonoskopija, preiskava, ki lahko zgodaj odkrije predrakave spremembe ali raka debelega črevesa in danke, še vedno pri mnogih vzbuja nelagodje, strah ali sram. A resnica je, da je to rutinski postopek, ki lahko reši življenje – in pogosto ni niti približno tako neprijeten, kot si predstavljamo.
Po podatkih Registra raka Republike Slovenije je rak debelega črevesa in danke med petimi najpogostejšimi raki. Kljub temu številni ljudje odlašajo z napotitvijo na kolonoskopijo, ker jih je strah nelagodja, bolečine ali samega postopka. Pogosto se ta strah pojavlja tudi na forumih in družbenih omrežjih, kjer se ljudje sprašujejo: Ali boli? Kako dolgo traja? Kaj če odkrijejo kaj resnega? Pa je ta strah res upravičen? V resnici gre za rutinsko, varno in časovno omejeno preiskavo, ki lahko dobesedno reši življenje. Če tudi vas čaka kolonoskopija, je razumevanje postopka in dobre priprave ključ do bolj sproščene in uspešne izkušnje.
Zakaj je kolonoskopija tako pomembna?
Kolonoskopija je trenutno najučinkovitejša preiskava za zgodnje odkrivanje raka debelega črevesa in danke. V mnogih primerih omogoča, da bolezen odkrijemo še preden se pojavijo simptomi – ali celo preprečimo njen nastanek.
V okviru državnega presejalnega programa Svit, ki je namenjen navidezno zdravim Slovencem med 50. in 74. letom, se s preprostim testom blata išče sledove prikrite krvavitve, ki so lahko prvi znak nevarnih sprememb v črevesju. Če je test pozitiven, sledi kolonoskopija, pri kateri zdravnik natančno pregleda sluznico črevesja in poišče vzrok krvavitve.
Cilj programa je odkriti osebe, pri katerih obstaja velika verjetnost, da se iz sprememb na steni črevesja razvije rak – ali pa bolezen že tiho napreduje. Zgodnje odkritje pomeni večjo verjetnost uspešnega zdravljenja, predrakave spremembe pa lahko zdravnik odstrani že med samo kolonoskopijo.
Program Svit je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Več informacij o programu najdete na naslednji povezavi.
Kako poteka kolonoskopija?
Kolonoskopija je preiskava, pri kateri zdravnik specialist z upogljivo cevko (endoskopom), opremljeno s kamero, pregleda notranjost debelega črevesa in danke. Cevko uvajajo skozi zadnjično odprtino, medtem ko pacient običajno leži na levem boku. Postopek običajno traja 20–40 minut.
Med preiskavo:
- zdravnik lahko uvaja zrak ali CO₂, da razpre črevesje in omogoči boljši pogled,
- pacient lahko občuti rahlo nelagodje ali napenjanje,
- po potrebi zdravnik odstrani polipe ali odvzame vzorec tkiva za biopsijo.
Postopek je hiter in rutinski, večina ljudi pa ga opiše kot manj neprijetnega, kot so pričakovali.
Osebna izkušnja
45-letna bralka, ki se zaradi bolezni redno udeležuje kolonoskopije, nam je iskreno in podrobno opisala, kako preiskava dejansko poteka – brez olepševanja, a tudi brez nepotrebnega strahu.
Priznam – prvič me je bilo strah. Ne toliko bolečine, kot samega občutka nelagodja in tega, da je preiskava tako zelo “osebna”. Ampak danes, po več opravljenih kolonoskopijah, vem, da je strah povsem odveč.
Ko prideš na preiskavo, se preoblečeš v posebne hlače za enkratno uporabo, ki imajo na zadnjici odprtino. Zdravnik in medicinsko osebje vse mirno in spoštljivo razložijo. Pred posegom namažejo predel z gelom, ki začne delovati hitro, in že po nekaj minutah si pripravljen. Ležiš na boku, kasneje te po potrebi obrnejo na hrbet. V črevo med postopkom dovajajo zrak ali plin, kar lahko malo napenja – ampak zdravnik te sproti spodbuja, naj sprostiš zrak, da je bolj udobno.
Vse skupaj traja približno pol ure. In iskreno? Bolj naporna kot sam postopek je bila zame priprava dan prej. A vsakokrat, ko preiskavo zaključim, sem pomirjena – ker vem, da ne odlašam. Rak ne čaka. In kolonoskopija je ena tistih preiskav, ki resnično rešuje življenja.
Kako se pripraviti na kolonoskopijo?
Priprava na kolonoskopijo je ključna – ne samo za udobje, ampak tudi za natančnost preiskave. Če črevesje ni dobro očiščeno, zdravnik ne bo mogel videti vseh morebitnih sprememb.
Koraki:
- 1 teden pred preiskavo: Omejite uživanje vlaknin – izogibajte se polnozrnatim živilom, surovi zelenjavi, sadju s kožico in semeni.
- 3 dni pred preiskavo: Preklopite na lahko prebavljivo hrano: juhe, bele testenine, bel riž, jogurt brez sadja.
- 24 ur pred preiskavo: Pijete le bistro tekočino (čaj, voda, bister sok, jušna osnova). Uporabite odvajalni pripravek, ki vam ga predpiše zdravnik.
- Na dan preiskave: Ne jejte ničesar in pijte le dovoljeno tekočino (razen če zdravnik določi drugače). Pridite s spremljevalcem, saj lahko dobite pomirjevalo, po katerem vožnja ni priporočljiva.
Natančna navodila so na voljo TUKAJ!
Kdaj je kolonoskopija ključnega pomena za zdravje črevesja?
Zdravnik vas bo napotil na kolonoskopijo v več primerih, še posebej, če opazite alarmantne simptome ali ste v skupini s povečanim tveganjem. Kolonoskopijo je smiselno opraviti, če:
- Imate kri v blatu, dolgotrajno drisko ali zaprtje: Ti simptomi lahko kažejo na različne težave v prebavilih, vključno s polipi ali drugimi spremembami, ki jih je treba podrobneje pregledati.
- Se pojavijo nenavadne bolečine v trebuhu: Kronične ali nepojasnjene bolečine v trebuhu so lahko znak resnejših stanj, ki zahtevajo diagnostiko s kolonoskopijo.
- Če imate družinsko anamnezo raka debelega črevesa in danke, to pomeni, da je tveganje za razvoj te bolezni pri vas statistično povečano.
- Ste v starostni skupini 50–74 let in vas vabi program Svit: V Sloveniji je program Svit namenjen zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb in raka debelega črevesa in danke pri osebah v tej starostni skupini, saj se s starostjo tveganje za razvoj bolezni poveča.
Vedno se posvetujte s svojim zdravnikom, ki bo na podlagi vaše anamneze in simptomov presodil, ali je kolonoskopija potrebna. Ne odlašajte z obiskom zdravnika, če opazite katerega od zgoraj omenjenih simptomov. Zgodnje odkrivanje lahko rešuje življenja.
