“Kače so plašne živali, kadar pa človek kačo presneti, ga lahko ugrizne in pri tem izloči strup. Lahko pa ob ugrizu strupa sploh ne izloči, kar pomeni, da je šlo za tako imenovani ‘suhi ugriz’. Če kačo opazimo, se ji ne približujmo, je ne vznemirjamo oziroma se je ne dotikamo. Počakamo, da se kača umakne ali pa se umaknemo mi,” je pojasnil dr. Damjan Slabe, vodja Katedre za javno zdravje na Zdravstveni fakulteti UL.
Ljubitelji narave, ki se odpravljajo na območje, kjer so kače, naj se poučijo o kačah in poznajo pravila prve pomoči v primeru ugriza.
doc. dr. Damjan Slabe
Dr. Slabe svetuje, da smo primerno obuti in oblečeni, ko se odpravljamo v okolje, kjer lahko pridemo v stik s kačo. “Priporoča se nošenje dolgih hlač, škornjev in debelih nogavic. Med hojo je treba opazovati pot in okolico, priporoča se tudi uporaba palice, ponoči pa svetilke, ki močno sveti. Ko si izbiramo mesto za počitek ali raziskovanje narave, je treba upoštevati, kjer se kače rade skrivajo, denimo v travi, pod skalami … “
Ugrizne lahko strupena ali nestrupena kača
Sogovornik pojasni, da lahko ugrizne tako strupena kot nestrupena kača. Poudarja, da je za izid po ugrizu strupene kače ključnega pomena ustrezna prva pomoč:
- poskrbimo za svojo varnost pri reševanju in na varen način odženemo kačo,
- pokličemo telefonsko številko 112,
- zastrupljenec mora mirovati, zato ga pomirimo,
- s poškodovanega uda odstranimo uro, zapestnice, prstane in drug morebiten nakit,
- rano očistimo, sterilno obvežemo in hladimo s hladnimi obkladki,
- ud udobno imobiliziramo,
- prizadeti ud namestimo nižje od ravni srca,
- do prihoda reševalcev poškodovanca nadziramo,
- poskrbimo za varen prevoz v bolnišnico (ob zastrupitvi v gorah in na nedostopnem delu bodo tak prevoz zagotovili reševalci Gorske reševalne službe Slovenije)
Klic nujne medicinske pomoči je nujen v vsakem primeru ugriza kače, saj vsaka oseba po ugrizu kače sodi v bolnišnico, da jo pregleda zdravnik.
Česa pri ugrizu kače ne smemo početi?
Dr. Slabe opozarja, da oseba, ki jo je ugriznila strupena kača, ne sme uživati alkohola, odsvetujejo se tudi preveza uda, zarezovanje na mestu ugriza (križni rez), izsesavanje strupa, izžiganje rane in hlajenje z ledom. Lahko pa kačo fotografiramo, še zlasti, če ne poznamo vrste, vendar to naredimo iz varne razdalje.
Po ugrizu kače se na koži poznata dve majhni ranici v razmiku 5 – 10 mm. Ugriz strupene kače ni boleč, žrtev čuti le vbod, pojavi se zelo majhna krvavitev. Ranica je lahko tudi ena sama, kadar kača ob ugrizu zasadi v žrtev le en strupnik, lahko pa je ranic več, če kača med napadom ugriz “popravlja”.
Protiserum: Da ali ne?
“Oseba, ki je pripeljana v bolnišnico in nima znakov ali simptomov po ugrizu, se lahko odpusti v domačo oskrbo že po šest urah opazovanja, osebe, ki kažejo sistemske znake zastrupitve, pa ostanejo v bolnišnici na opazovanju vsaj 24 ur,” pove dr. Slabe. Kadar so po ugrizu strupene kače prisotni lokalni in sistemski znaki zastrupitve ter ugotovljene spremembe v krvi pacienta, se zdravnik lahko odloči za aplikacijo protiseruma (antidota), če pa oseba nima hujših kliničnih znakov, pa protiserum ni potreben.
Protistrup je polivalenten in primeren za vse avtohtone strupene kače v Sloveniji, za njegovo uporabo tako ni nujno, da je pacient prepoznal kačo, kar je pomembna prednost.
doc. dr. Damjan Slabe
V Sloveniji 11 avtohtonih kač, tri so strupene
“V Sloveniji živi 11 vrst avtohtonih kač, med katerimi so tri vrste strupene: gad, laški gad in modras. Vsaka kača lahko ugrizne. Zaradi velike glave se naše strupene kače lažje razlikuje od nestrupenih, saj vse tri vrste strupenih kač pripadajo družini gadov. Strupene kače imajo tudi ozke eliptične oči. Navadnega gada najpogosteje vidimo v hribovitem in gorskem svetu v predelu zahodne Slovenije. Živi v hladnejših in bolj vlažnih predelih. Laški gad živi v zahodnem delu Slovenije. Ugajajo mu suha pobočja na gozdnih obronkih in jasah, lahko živi tudi na 3000 metrih nadmorske višine. Modras je najbolj razširjena in največja strupena kača v Sloveniji. Najdemo ga po vsej Sloveniji razen v Prekmurju. Prebiva na skalnatih in suhih pobočjih, v grmičevju in na obronkih gozda in obronkih travnikov. Živi tudi na višini nad 2000 metrov nadmorske višine,” pravi sogovornik.
Poudaril bi tudi, da je ubijanje kač krivolov, saj so zaščitene. Naše avtohtone kače so pomembne zaradi svoje vloge v ekosistemu in tudi zaradi kulturnega in biološkega pomena. Z varne razdalje srečati oz. videti kačo, v njenem naravnem okolju, je darilo narave.
doc. dr. Damjan Slabe
Ljudje na splošno poznajo strupene avtohtone kače v Sloveniji, vendar jih (vsaj na fotografijah) slabo prepoznavajo, je pokazala raziskava, ki je bila izvedena na Zdravstveni fakulteti UL. Glede na raziskavo ljudje poznajo nekatere ukrepe prve pomoči v primeru ugriza strupene kače, vendar bi dve tretjini anketiranih naredilo tudi prevezo uda, kar pa ni ustrezno ukrepanje.
Viri:
- Warrell, D. A., 2010. Snake bite. Lancet. 2;375(9708): 77–88.
- Boyd, J. J., Agazzi, G., Svajda, D., J Morgan, A., Ferrandis, S., L Norris, R., 2007. Venomous Snakebite in Mountainous Terrain: Prevention and Management. Wilderness & environmental medicine. 18. 190–202.
- Grenc, D., 2015. Ugrizi strupenih kač. V: Brvar, M. ur. Toksikologija 2015: piki in ugrizi strupenih živali: zbornik prispevkov. Slovensko zdravniško društvo, Sekcija za klinično toksikologijo: Univerzitetni klinični center, Center za zastrupitve, Interna klinika. Ljubljana 10. april 2015, 15–8.
- Brvar, M., 2006. Zastrupitve. In Ahčan, U., ur. Prva pomoč: priročnik s praktičnimi primeri. 1. izd. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije, 153–75.
- Brvar, M., 2018. Prva pomoč pri ugrizu gada ali modrasa: http://ktf.si/opozorila/prva-pomoc-pri-ugrizu-gada-ali-modrasa/ (20. 1. 2018).
- Talič, A., 2013. Slovenske strupene kače in nudenje medicinske pomoči po njihovem ugrizu. V: Vajd, R., Gričar, M., ur. Urgentna medicina, izbrana poglavja. Zbornik; 20. mednarodni simpozij o urgentni medicini. Portorož: 13.–15. junij 2013, 383–7.
- Slabe, D., Jerman, A., Dolenc, E., Brvar. M., 2019. Poznavanje napotkov za prvo pomoč v primeru ugriza kače – poročilo o raziskavi. Ujma (33): 230–6.
