Uspešnica: Pilotna študija o štiridnevnem delovnem tednu

Foto: Profimedia

Šest mesecev po uvedbi poskusnega štiridnevnega delovnega tedna so zaposleni poročali o izboljšanem telesnem in duševnem zdravju ter manj izčrpanosti.

Skrajšanje delovnega tedna na štiri dni bi lahko izboljšalo zdravje zaposlenih in zmanjšalo tveganje za izgorelost, kažejo rezultati pilotnega programa, ki je potekal v šestih državah, poroča Euro News.

Vse več držav, med njimi Poljska, Islandija, Nemčija in Portugalska, preizkuša krajši delovni teden kot morebiten odgovor na vse pogostejše primere depresije, tesnobe in izgorelosti med zaposlenimi.

Belgija je medtem zaposlenim že omogočila zakonsko pravico, da zaprosijo za štiridnevni delovni teden. Na Nizozemskem je povprečna dolžina delovnega tedna 32 ur – povprečje v Evropski uniji znaša 36 ur. Španija pa načrtuje skrajšanje delovnega tedna s 40 na 37,5 ure.

Večje zadovoljstvo zaposlenih brez vpliva na poslovno uspešnost

Nova študija, objavljena v znanstveni reviji Nature Human Behaviour, dopolnjuje vse obsežnejši sklop raziskav, ki kažejo, da bi imeli od krajšega delovnega tedna lahko koristi tako zaposleni kot delodajalci. V programu je sodelovalo približno 2.900 zaposlenih iz 141 organizacij, katerim so skrajšali delovni teden, ne da bi jim pri tem znižali plače. Program je potekal v Avstraliji, Kanadi, na Irskem, Novi Zelandiji, v Združenem kraljestvu in ZDA. Pred začetkom študije so v podjetjih dva meseca izvajali usposabljanja in prilagajanja delovnih procesov, s katerimi so povečali učinkovitost in izboljšali sodelovanje. Nato so za šest mesecev uvedli štiridnevni delovni teden oziroma 20-odstotno zmanjšanje delovnih ur: iz pet na štiri delovne dni, to pomeni iz 40 na 32 ur.

Po šestih mesecih so zaposleni z zmanjšanim delovnim časom poročali o manjši izgorelosti, boljšem duševnem in telesnem zdravju ter večjem zadovoljstvu pri delu. Zaposleni v 12 ameriških podjetjih, ki so služili kot kontrolna skupina in pri katerih niso skrajšali delovnega tedna, niso poročali o izboljšanju.

Ljudje na sestanku ploskajo
Foto: Profimedia

“Zdi se, da so učinki na dobro počutje precej enotni med podjetji, državami in zaposlenimi,” je za Euronews Health povedala Wen Fan, soavtorica študije in izredna profesorica sociologije na Boston College. Študija je pokazala, da so zaposleni, ki so bolj zmanjšali delovni čas, poročali o večjem izboljšanju pri doživljanju izgorelosti, zadovoljstvu z delom in – do določene mere – tudi pri duševnem zdravju. Vendar pa so tudi tisti, ki so delali le nekaj ur manj, tudi zaznali izboljšanje v primerjavi s kontrolno skupino.

Večina podjetij je ohranila krajši delovni teden še eno leto po začetku projekta, pri čemer ni bilo zaznati, da bi se pozitivni učinki sčasoma zmanjšali. “Nobenega dokaza ni, da bi prišlo do nazadovanja v smislu dobrega počutja zaposlenih ali poslovne uspešnosti,” je dejal Brendan Burchell, sociolog z Univerze v Cambridgeu, ki je analiziral projekte štiridnevnega delovnega tedna v Združenem kraljestvu, a v tej konkretni študiji ni sodeloval.

Koristi krajšega delovnega tedna so se pokazale predvsem na treh dejavnikih: večji zaznani zmožnosti za delo, manj težavah s spanjem in manj utrujenosti.

Ena ključnih raziskav, ki lahko spremeni pravila ‘igre’

Pilotni program ima sicer nekaj omejitev – na primer dejstvo, da so zaposleni sami ocenjevali svoje počutje v anketah, kar pomeni, da so morda rezultate olepšali v želji, da bi program ohranili, priznavajo raziskovalci.

Poleg tega so se v raziskavo podjetja vključila prostovoljno, zato je možno, da so v vzorcu predvsem organizacije, ki že podpirajo fleksibilne oblike dela in dobrobit zaposlenih, kar bi lahko vplivalo na rezultate in otežilo uvedbo krajšega tedna v širšem merilu. “Če pomislimo na še vedno prevladujočo organizacijsko kulturo, ki spodbuja dolge delovne ure in fizično prisotnost v pisarni … skrajševanje delovnega časa morda ni združljivo s tako ideologijo,” je dejala Fanova.

Poleg tega se je študija osredotočila na države z visokimi dohodki, zato ni jasno, kako bi se štiridnevni delovni teden obnesel v drugih državah ali delovnih kulturah. Kljub temu Burchell meni, da je študija ‘uspešnica’, ki prinaša doslej najmočnejše dokaze o tem, kako se štiridnevni delovni teden odvija v različnih vrstah organizacij in državah. “Študije o štiridnevnem delovnem tednu so po pandemiji močno zaživele, saj so ljudje začeli drugače razmišljati o tem, kako bi lahko delo izgledalo,” je povedal. “To je ena ključnih raziskav, ki … bo lahko spremenila pravila igre.

Vir: Euro News. Dostopno na: Four-day work weeks are good for employees’ mental and overall health, pilots in 6 countries find. Zadnji dostop: Julij 2025

Avtor
Piše

N. K.

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
3,682
20.08.2025 ob 16:38
4,014
26.11.2025 ob 09:19
33,849
02.11.2025 ob 15:12
1,272
03.12.2025 ob 19:55
602
14.11.2025 ob 15:05
Preberi več

Več novic

New Report

Close