“Pri ljudeh s svetlo poltjo lahko kar 75 do 90 odstotkov melanomov pripišemo izpostavljenosti ultravijoličnemu sevanju iz naravnih in umetnih virov,” opozarja specialistka dermatovenerologije doc. dr. Katarina Trčko, dr. med., iz UKC Maribor.
“Ultravijolično sevanje sodi v 1. skupino rakotvornih snovi za ljudi – gre za snovi z dokazano kancerogenim učinkom.” V to skupino spadajo tudi azbest, alkohol, tobak in ioniziranja sevanja.”
Doc. dr. Katarina Trčko, dr. med., spec. dermatovenerologije, iz UKC Maribor.
Obstajajo tri vrste UV žarkov: A, B in C:
- UVC žarki se v celoti zadržijo v ozonski plasti in so izrazito toksični za celice. Če bi prehajali do zemeljskega površja, bi bila zemlja sterilna.
- Ozonska plast zadrži kar 95 odstotkov UVB žarkov, zato do zemeljskega površja pride le približno pet odstotkov. Ti žarki povzročajo porjavitev kože, fotostaranje, sončne opekline in kožnega raka – vključno z najnevarnejšo obliko, melanomom. Zanimivost: UVB žarki tudi ne prehajajo skozi steklo.
- UVA žarki skoraj v celoti prehajajo skozi ozon, oblake in tudi skozi steklo. Povzročajo fotostaranje in nastanek kožnega raka (vključno z melanomom), k porjavitvi in opeklinam pa prispevajo v manjši meri.
Kako nastane kožni rak?
Dr. Katarina Trčko pojasni, da UV žarki poškodujejo celice (DNA), kar lahko pripelje do mutacij in nastanka kožnega raka. Poleg tega UV žarki tudi zavirajo človeški imunski sistem.
“Zgodnji oziroma akutni posledici izpostavljanja sončnim žarkom so sončne opekline (solarni dermatitis) in zagorelost (pigmentacija). Pomembno je vedeti, da zagorelost nima fotoprotektivnega učinka – ne ščiti pred nadaljnjimi poškodbami ali dolgoročnimi posledicami, kot je kožni rak,” razloži sogovornica.
Takojšnjo zagorelost (bolj rumenkastega odtenka) povzročijo UVA žarki, rjavkasto zagorelost, ki nastopi dva do tri dni po izpostavljenosti sončnim žarkom, pa je posledica UVB žarkov – gre za posledico tvorbe novega pigmenta.
Ali je zagorelost zdrava?
“Čeprav se zagorelost v našem okolju še vedno pogosto dojema kot ‘zdrava’, dejansko predstavlja poškodbo kože. Temna porjavelost kože predstavlja zelo nizek varovalni faktor (med 2 in 4) in ne pomeni zaščite pred dolgoročnimi posledicami UV sevanja, kot je kožni rak,” opozarja dr. Katarina Trčko.
UV sevanje in melanom
Po besedah dermatovenerologinje je razvoj melanoma običajno povezan z intenzivno, občasno izpostavljenostjo soncu in sončnimi opeklinami. Pogosto se pojavi na predelih, ki so soncu izpostavljeni le občasno – denimo hrbet pri moških in noge pri ženskah. Redkeje se pojavi na hrbtiščih rok in glavi.
“Dokazano je, da imajo posamezniki, ki so v otroštvu ali adolescenci imeli hude sončne opekline (z razvojem mehurjev) več kot petkrat, dvakrat večje tveganje za razvoj melanoma.”
Doc. dr. Katarina Trčko, dr. med.
Kaj pa solariji?
Številni solariji sevajo UVA žarke, ki so bolj intenzivni v primerjavi z UVA žarki iz sončnega sevanja, in kot taki tudi bolj nevarni, opozarja sogovornica. “Poleg tega tudi porjavelost, ki nastane ob takem izpostavljanju, ni fotoprotektivna – ne ščiti pred dolgoročnimi posledicami, pred nastankom kožnega raka. To pogosto zmotno prepričanje je tudi eden izmed razlogov, zakaj številne ženske pred poletjem obiskujejo solarij. Vendar s tem povečujejo tveganje za razvoj malignega melanoma.“
Epidemiološke raziskave so pokazale, da se je pri ljudeh, ki so redno začeli uporabljati solarij, pojav malignega melanoma povečal za 75 odstotkov. Povečano tveganje za melanom so odkrili tudi pri ljudeh, ki so se začeli sončiti v srednji odrasli dobi.
Ustrezna zaščita ščiti pred velikim deležem kožnih rakov
“Z ustrezno zaščito lahko preprečimo štiri od petih primerov kožnega raka,” še poudarja dr. Katarina Trčko. Dodaja, da je vedno potrebna kombinirana zaščita:
- zadrževanje v senci,
- zaščita z oblačili in pokrivali,
- nošenje sončnih očal in
- zaščita s SPF, ki ščiti pred UVA in UVB žarki. Pomembna je ustrezna količina (okoli sedem čajnih žličk za celo telo), nanos približno pol ure pred izpostavitvijo ter ponovni nanos po vsakem kopanju ali znojenju. Uporabljajo naj se vodoodporni pripravki.
Kožo je treba zaščititi vedno, ko je UV indeks višji od 3 – višji kot je, boljša mora biti tudi zaščita. Koža ne potrebuje zaščite le v času počitnic in na morski obali, temveč vedno. Pri zaščiti pred UV žarki pa ne smemo pozabiti, da se ti odbijajo od površin – od vode, snega …
V zaključku dermatovenerologinja pove, da se uporaba sredstev s SPF pri otrocih, mlajših od pol leta, odsvetuje. Tako majhni otroci naj bodo v senci in zaščiteni z oblačili. “Če pa to res ni mogoče, naj starši na nezaščitenih delih kože uporabijo sredstva z mineralnimi filtri (titanijev in cinkov oksid) z zaščitnim faktorjem 15,” sklene.
