Slovenija ni velika, a ko gre za okuse, je prava kulinarična velesila. Bogastvo narave, raznolika pokrajina in tradicija, ki se prenaša iz roda v rod, ustvarjajo živila, ki jih prepoznamo kot tipično slovenska. In ja – naši naši pridelki in izdelki so tako posebni, da jih ščitijo celo evropske oznake kakovosti.
Vsaka jed ima svojo zgodbo, vsaka sestavina pa svoj pečat. Ko beseda nanese na tipične slovenske jedi, se običajno vrtimo okoli najbolj poznanih, v ozadju pa ostane res razširjena paleta jedi, med katerimi so mnoge tudi geografsko zaščitene. Bi na primer prijatelju iz tujine predstavili belokranjsko pogačo, boškarina, mohant ali ptujski lük? In mu znali tudi povedati, kakšne so razlike med oznakami zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost in zaščitena označba porekla?
Okusi, ki jih imamo najraje, niso naključje – oblikujejo jih zemlja, podnebje in roke ljudi, ki znajo s sestavinami ravnati na svoj, pristen način. Znanje o pridelavi in pripravi se že stoletja prenaša iz roda v rod, kar jedem daje edinstven pečat. Zato niso le okusne, temveč so dragocen del slovenske kulinarične zgodbe, ki zasluži prostor na vsakem gurmanskem krožniku.
Slovenska kuhinja: več kot le potica in žlikrofi
Slovenci že stoletja prisegamo na lokalne sestavine. Najsi gre za hmelj iz Štajerske, bučno olje iz Prekmurja ali ovčji sir z Bovškega – vse to so zakladi, iz katerih zrastejo jedi, ki ogrejejo dušo in razveselijo želodec.
Danes naši kuharski mojstri te tradicionalne sestavine prepletajo z modernimi tehnikami in ustvarjajo kulinarične presežke, zaradi katerih se Slovenija vse pogosteje znajde na radarju svetovne gastronomije. Od leta 2022 se lahko pohvalimo s kar 63 restavracijami, ki so si prislužile mesto v slovitem Michelinovem vodniku. Naši izjemni kuharski mojstri znajo vrhunske sestavine preoblikovati v nepozabne jedi – prav zaradi njihove ustvarjalnosti in spoštovanja do tradicije je Michelin Slovenijo uvrstil med obvezne gurmanske destinacije.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izvaja promocijsko kampanjo s sloganom Naše super dobrote za promocijo kulinaričnih posebnosti Slovenije. S pomočjo znakov na izdelkih lahko tudi sami poiščemo pridelke in živila, ki so navdih in osnova za ustvarjanje naših kuharskih mojstrov.
Trije znaki, ena obljuba: kakovost
Morda ste že kdaj na izdelku opazili enega od treh EU znakov, pa niste bili povsem prepričani, kaj pomenijo. Sheme kakovosti namreč označujejo posebne lastnosti pridelkov in živil. Gre torej za oznake pridelkov, ki so drugačni zaradi načina pridelave, vpliva geografskega območja ali zaradi tradicionalnih postopkov proizvodnje.
- Zaščitena geografska označba (ZGO): izdelki, povezani z določenim območjem – npr. zgornjesavinjski želodec, štajersko-prekmursko bučno olje, prleška tünka, kraška panceta, ptujski lük, slovenski med, kraški zašink, kranjska klobasa, prekmurska šunka, jajca izpod kamniških planin, štajerski hmelj, šebreljski želodec.
- Zajamčena tradicionalna posebnost (ZTP): recepti, ki jih uporabljamo že stoletja – mednje spadajo prekmurska gibanica, belokranjska pogača, idrijski žlikrofi, slovenska potica ter kravje, ovčje in kozje seneno mleko.
- Zaščitena označba porekla (ZOP): izdelki, ki izvirajo iz točno določenega kraja in tam nastajajo v celoti – recimo sir tolminc, bovški sir, sir mohant, nanoški sir, kočevski gozdni med, kraški med, piranska sol, ekstra deviško oljčno olje slovenske istre, oljčno olje istra, istrski pršut, meso istrskega goveda – boškarina.
Vsaka oznaka je zagotovilo, da jemo nekaj posebnega – nekaj, kar ima certifikat kakovosti, preverjen izvor in neponovljivo zgodbo.
Kaj točno pomenijo znaki kakovosti?
Znak ni le dekoracija na embalaži, pač pa potrdilo, da je izdelek prestal strog certifikacijski postopek, da so ga pridelali ali pripravili po tradicionalnih metodah in pod budnim nadzorom neodvisnih organov. Zato lahko tem znakom zaupamo – ko kupimo izdelek z eno od zaščit – vemo, da kupujemo nekaj več.
Zakaj so naši okusi res “super dobrote”
Slovenija že nekaj let spodbuja uživanje kakovostne, lokalne hrane s kampanjo »Naša super hrana«. Kampanja pod okriljem nacionalnega projekta Naša super hrana je namenjena osveščanju o kmetijskih pridelkih in živilih s posebnimi lastnostmi, ki so lahko posledica vpliva geografskega območja, na katerem so proizvedeni, načina pridelave ali predelave, tradicionalnih receptov ali postopkov.
Ko kupujemo živila, nas z vseh strani nagovarjajo razne obljube – v oglasih, na policah in na sami embalaži. Prodajalci, pridelovalci in predelovalci skušajo pritegniti našo pozornost z barvami, slikami, zvenečimi besedami in najrazličnejšimi oznakami. A kako med vsem tem resnično prepoznati tiste izdelke, ki so kakovostni, preverjeni in zares naši – pridelani po slovenskih tradicijah in s spoštovanjem do narave?
Da bi potrošnike zaščitili pred zavajanjem ali celo zlorabo, je označevanje živil regulirano in predpisano. Deklaracija vključuje dejstva o živilu. Proizvajalci, ki so vključeni v katerokoli nacionalno shemo kakovosti pa lahko na embalažo izdelka natisnejo tudi ustrezen znak, ki to shemo označuje. Da bi dobili pravico do uporabe znaka, se morajo proizvajalci certificirati, kar pomeni, da morajo izdelek ali pridelek pridelati ali predelati po točno predpisanih recepturah in drugih pogojih, ki veljajo za to živilo v shemi. Da to resnično počnejo v skladu s pravili, jih certificira in kontrolira neodvisni certifikacijski organ.
V času vse večje konkurence je torej zaščita kmetijskih pridelkov in živil ključna – potrošnikom daje zaupanje, da posegajo po preverjeni kakovosti. Oznake, kot so »zaščitena geografska označba«, »zajamčena tradicionalna posebnost« in »zaščitena označba porekla«, nam služijo kot zanesljiv kompas. Z njimi vemo, da na mizo prihajajo vrhunske sestavine in jedi, ki prinašajo pristne okuse domačih pokrajin in pravo gurmansko doživetje. In kaj je lepšega kot iz nekaj ”našega” ustvariti nekaj okusno našega.
