Kako je že ime tej osebi? Kje so ključi? Kako se že temu reče po slovensko? Marsikdo se v takšnih trenutkih, ko si nečesa ne more priklicati v spomin, sprašuje, ali gre za običajno pozabljivost ali za resno motnjo.
Nevroznanstvenik Charan Ranganath poudarja, da naši možgani niso zasnovani za trajno shranjevanje vsake najmanjše informacije. Imena ljudi, ki smo jih le na hitro spoznali, hitro potonejo v pozabo, in to je povsem normalno.
Kako deluje spomin?
Možgani delujejo kot inteligentni filter, ki najraje hrani informacije, ki vam pomagajo v vsakdanjem življenju, torej tiste, ki so pomembne za sprejemanje odločitev, orientacijo ali komunikacijo. Da se druge informacije hitro pozabijo, ni napaka, ampak dokaz neverjetno učinkovitega delovanja vaših možganov.
Posebno pomembno področje za spomin je prefrontalni korteks, ki postane aktiven, ko načrtujete, postavljate prioritete ali se lotevate zapletenih nalog. Z njegovo pomočjo si zapomnite stvari, ki so pomembne za vaš vsakdan, poroča Focus.
Z naraščajočo starostjo se zmogljivost prefrontalnega korteksa zmanjšuje. Stres, opravljanje več nalog hkrati in tudi pomanjkanje spanja lahko negativno vplivajo na spomin. Dobra novica je, da ga lahko aktivno trenirate in tako izboljšate sposobnost pomnjenja.
Ostanite aktivni!
Charan Ranganath priporoča več ukrepov: redna vadba in telesna dejavnost, tehnike čuječnosti, kot je meditacija, in ciljno odpravljanje motenj, na primer z deaktiviranjem različnih sporočil na telefonu.
Poleg teh strategij je za močne možgane ključnega pomena tudi raznolikost. Novi vtisi, izkušnje in dogodivščine ohranjajo vaš spomin v formi, še poroča prej omenjeni medij.
Ranganath zato svetuje širjenje obzorij in razbijanje starih vzorcev. Obiščite nove kraje, izmenjujte ideje z ljudmi iz različnih družbenih slojev in se odprite neznanim perspektivam. Ta raznolikost vtisov deluje kot posodobitev za možgane in vam pomaga, da se bolje prilagodite novim situacijam in ostanete mentalno fit.
